Jedro

Rok za vložitev prošnje za izbris obsodbe iz kazenske evidence prične teči z iztekom pogojnega odpusta, ker obsojenec šele takrat v celoti prestane kazen zapora.

Izrek

Pritožba obsojenca se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

: Z v uvodu navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Kranju zavrnil predlog obsojenega B. T. za izbris obsodbe.

Zoper sklep je vložil pritožbo obsojenec brez navedbe pritožbenega razloga, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona ter je smiselno predlagal spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se njegovi prošnji za izbris obsodbe ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji izpodbijanega sklepa in pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obsojenec zaprosil za tako imenovano sodno rehabilitacijo, ker naj bi od prestane kazni dve leti zapora preteklo že polovico zakonsko določenega roka petih let za izbris obsodbe iz kazenske evidence, novega kaznivega dejanja pa ni storil. Iz podatkov kazenskega spisa, kar povzema tudi izpodbijani sklep, je razvidno, da je obsojenec prestajanje kazni zapora dve leti nastopil dne 28.2.2006. Dne 26.4.2007 je bil predčasno odpuščen s prestajanja kazni, vendar je kazen v celoti prestal, ko je potekel čas pogojnega odpusta, torej šele dne 26.2.2008. KZ v členu 103. določa roke za zakonsko rehabilitacijo, pri čemer je za obsodbo na kazen zapora na eno leto do treh let določeno, da se takšna obsodba izbriše iz kazenske evidence po petih letih, odkar je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Enak rok predvideva tudi novi Kazenski zakonik 1 (KZ-1), na katerega se sklicuje izpodbijani sklep. V členu 104. KZ (vsebinsko enak je člen 83 KZ-1) je urejena sodna rehabilitacija, ki se lahko izvrši le na prošnjo obsojenca za izbris obsodbe iz kazenske evidence, vendar le v primeru, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po preteku katerega se opravi zakonska rehabilitacija in če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Upošteva pa se tudi vedenje obsojenca po prestani kazni, narava kaznivega dejanja ter druge okoliščine, ki so pomembne za izbris obsodbe. Prvi formalni pogoj, da obsojenec lahko vloži prošnjo za izbris obsodbe pa je, da poteče polovica z zakonom določenega roka za zakonsko rehabilitacijo, ki v konkretnem primeru znaša dve leti in pol. Obsojenec je kazen v celoti prestal šele s potekom pogojnega odpusta dne 26.2.2008. Polovica zakonskega roka petih let, to je dve leti in pol bo zato potekla šele dne 26.8.2010. Prošnja obsojenca za sodno rehabilitacijo je bila vložena prezgodaj, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko jo je zavrnilo, pravilna. Pritožnik se sicer utemeljeno sklicuje na določbo 104. člena KZ, ki ureja sodno rehabilitacijo in katero je sodišče prve stopnje spregledalo, zmotno pa je njegovo stališče, da je že preteklo polovica z zakonom določenega roka za izbris obsodbe iz kazenske evidence, saj je napačno štel, da je kazen prestal z dnem, ko je bil pogojno odpuščen.

Razlogi, s katerimi je pritožnik izpodbijal sklep sodišča prve stopnje niso bili utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo. Ker sodišče prve stopnje vsebinsko ni presojalo obsojenčeve prošnje za sodno rehabilitacijo, saj je ugotovilo, da je preuranjena, bo obsojenec po dne 26.8.2010, ko bo preteklo dve leti in pol od prestane kazni, lahko ponovno vložil prošnjo za njen izbris, ne da bi ga pri tem omejevale določbe 7. odstavka 511. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).