Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sklep I U 1039/2015

ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.1039.2015 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč tožba v upravnem sporu procesna sposobnost sposobnost biti pravdna stranka
Upravno sodišče
3. avgust 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V obravnavanem primeru je podana pomanjkljivost (pomanjkanje tožnikove procesne legitimacije), ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik (česar pa po pozivu sodišča tožnikov skrbnik v predmetni zadevi ni storil), je sodišče tožbo s sklepom zavrglo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Predlog tožnika za postavitev začasnega zastopnika se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla tožnikovo prošnjo z dne 11. 5. 2015 za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem v zvezi z revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani I U 1414/2014-6 z dne 7. 4. 2015. Iz navedenega sklepa izhaja, da je tožnika v tem postopku na podlagi odločbe Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) Domžale 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 zastopal stalni skrbnik, to je CSD Domžale, kot njegov zakoniti zastopnik.

Tožnik je priporočeno po pošti dne 17. 7. 2015 na to sodišče sam vložil tožbo zoper uvodoma naveden sklep, saj meni, da CSD Domžale skrbništva ne opravlja skrbno. V tožbi med drugim navaja, da je brez zakonitega zastopnika in zato sodišču predlaga, da mu na podlagi 82. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) za ta postopek postavi začasnega zastopnika.

K točki I izreka: Tožbo je sodišče zavrglo iz naslednjih razlogov: Na podlagi 80. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja, mora sodišče ves čas postopka po uradi dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopi kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena oz. v tretjem odstavku 87. člena ZPP.

Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnik nima procesne (pravdne) sposobnosti. Iz podatkov oziroma listin, ki jih je to sodišče pridobilo po uradni dolžnosti, izhaja, da je 10. 10. 2012 s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1040/2012 postal pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012, s katerim je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost in sicer za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Iz navedenega izhaja, da je odvzem poslovne sposobnosti delen v smislu, da je z navedenim sklepom določen obseg poslov, ki jih tožnik ne more opravljati sam, in ne morda v smislu deloma ohranjene poslovne sposobnosti tožnika za te posle. Za posle oziroma aktivnosti, navedene v sklepu, tožnik torej nima poslovne sposobnosti, s tem pa tudi ne pravdne sposobnosti (77. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), zato jih lahko opravlja zgolj po zakonitem zastopniku.

Po določbi prvega odstavka 192. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) skrbnik zastopa varovanca, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik. Po določbi prvega odstavka 78. člena ZPP (v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. To pomeni, da lahko tožnik opravlja dejanja v tem upravnem sporu le po svojem stalnem skrbniku. Tožnik pa je nesporno v obravnavani zadevi tožbo vložil sam, za kar pa, kot izhaja iz povedanega, ni bil procesno (pravdno) sposoben.

V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. To pomeni, da lahko tožnik opravlja procesna dejanja v upravnem sporu le po svojem zakonitem zastopniku. Tožnik je v obravnavanem primeru tožbo vložil sam, za kar ni bil procesno sposoben. Sodišče je zato v nadaljevanju ugotavljalo, ali je potrebno od tožnikovega zakonitega zastopnika zahtevati ustrezno ukrepanje v smislu določb drugega odstavka 81. člena ZPP, to je morebitna odobritev tožbe, ki jo je vložil tožnik sam. Po tretjem odstavku 81. člena ZPP lahko sodišče postavi rok za odpravo tovrstnih pomanjkljivosti ter v primeru, če dani rok preteče brez uspeha, s sklepom razveljavi pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadevajo te pomanjkljivosti. Če pa so pomanjkljivosti take, da mu onemogočajo nadaljnjo pravdo, potem tožbo zavrže (peti odstavek 81. člena). V obravnavani zadevi je sodišče 22. 7. 2015 na podlagi odločbe CSD Domžale 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 v zvezi z Odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 12007-41/2014/4 z dne 16. 12. 2014 pozvalo CSD Domžale, da poda izjavo, ali prevzema predmetni tožnikov postopek. CSD Domžale je z dopisom 12213-158/2014-5 z dne 31. 7. 2015 sodišču sporočil, da kot stalni tožnikov skrbnik ne prevzema postopka v predmetni zadevi. Glede na navedeno sodišče v obravnavani zadevi šteje, da v zadevi ni podana tožnikova procesna legitimacija.

Po presoji sodišča v predmetni zadevi tudi niso izkazani razlogi za dvom v delo tožnikovega stalnega skrbnika (prvi odstavek 200. člena ZZZDR v zvezi s tretjim odstavkom 79. člena ZPP). Kot izhaja iz obrazložitve že omenjenega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 je bila tožniku odvzeta poslovna sposobnost v navedenem obsegu ker je sodišče ugotovilo, da so se pri njem razvile kverulantske značilnosti, zaradi česar nastopa v številnih sodnih oziroma uradnih postopkih (pravdnih, izvršilnih, kazenskih, upravnih, ...), v katerih pa sam ne zna oziroma ne zmore oceniti, koliko so zanj potrebni in koliko so smiselni. Kadar je stranki poslovna sposobnost odvzeta zaradi tožarjenja (kverulantstva), postavljeni skrbnik skrbi in odgovarja za pravilno zaščito strankinih resničnih interesov (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 211/1994 z dne 7. 4. 1994). Skrbnik ima zato pravico in dolžnost, da v vsakem konkretnem primeru (uradnem postopku) preveri, ali je potrebno in smiselno kaj ukreniti za varstvo tožnikovih pravic, in če je, to v njegovem imenu tudi storiti. Tožniku je bila po mnenju sodišča tako zagotovljena možnost, da uveljavi pravico do sodnega varstva in pravnega sredstva (23. člena in 25. člen Ustave RS).

Ker pa je bila v obravnavanem primeru podana pomanjkljivost (pomanjkanje tožnikove procesne legitimacije), ki bi jo bilo potrebno odpraviti tako, da bi tožbo naknadno odobril tožnikov skrbnik (česar pa po pozivu sodišča tožnikov skrbnik v predmetni zadevi ni storil), je sodišče tožbo s sklepom zavrglo (peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka: Predlog tožnika, naj se mu postavi začasni zastopnik za ta upravni spor, je neutemeljen in ga je zato sodišče zavrnilo. Po določbah 82. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se začasni zastopnik stranki postavi, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika stranki predolgo trajal, tako da bi zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. Kolikor je izpolnjen ta pogoj, postavi sodišče stranki začasnega zastopnika zlasti v naslednjih primerih: (1.) če stranka ni pravdno sposobna, pa nima zakonitega zastopnika, (2.) če si koristi stranke in njenega zakonitega zastopnika nasprotujejo, (3.) če imata obe stranki istega zakonitega zastopnika, (4.) če je prebivališče ali sedež stranke neznan, pa stranka nima pooblaščenca, (5.) če je stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, v tujini in se ni mogla opraviti vročitev. Tožniku je bil, kot že povedano, zaradi poslovne in s tem procesne nesposobnosti že postavljen (najprej začasni in nato stalni) skrbnik, ki je njegov zakoniti zastopnik. Tožniku je bil namreč na podlagi odločbe CSD Domžale 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 v zvezi z Odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 12007-41/2014/4 z dne 16. 12. 2014 že postavljen skrbnik in sicer CSD Domžale, ki je v obravnavani zadevi tožnikov zakoniti zastopnik. Druge okoliščine iz 82. člena ZPP pa v obravnavani zadevi tudi niso podane.

Sodišče je odločalo po sodnici posameznici na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia