Jedro

Načelno stališče, da začetek stečajnega postopka še ni razlog za odlog plačila sodne takse, je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera.

Ker ima tožeča stranka težko unovčljivo premoženje (terjatve, ki so (že) predmet sodnih postopkov), ki ga ni mogoče unovčiti v roku za plačilo sodne takse, in upoštevaje, da je tožeča stranka vložila več zahtevkov, iz česar je moč pričakovati dodatna sredstva na računu tožeče stranke, je utemeljeno pričakovanje, da bo tekom stečajnega postopka z unovčevanjem stečajne mase pridobila dodatna denarna sredstva, iz katerih bo lahko poravnala dolžno sodno takso.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožeči stranki odloži plačilo sodnih taks do pravnomočnega zaključka tega postopka.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu (glede oprostitve plačila sodne takse) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in posledično nepravilno uporabo materialnega prava ter predlaga, da se pritožbi ugodi in se tožeči stranki odobri odlog, oprostitev ali obročno plačilo sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Tožeča stranka, ki je v stečaju, je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedla, da je edino njeno premoženje del nepremičnine, ki je obremenjena z ločitvenimi pravicami, zato iz posebne stečajne mase ne more financirati sodnih sporov, ki so v korist splošne stečajne mase. Trdi, da je v teku pet sodnih sporov, in sicer zoper S. d.o.o., R. d.o.o., proti toženi stranki, ter proti P. d.d., kjer so vrednosti sporov nad 10.000,00 EUR, zato zanje, glede na to, da na stečajnem računu razpolaga z manj kot 600,00 EUR, ne more zagotoviti sredstev za plačilo vseh sodnih taks.

5. V skladu z določbo četrtega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila taks oziroma ji odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1). Po noveli ZST-1 (Ur.l. RS št. 63/2013), ki je začela veljati 10. 8. 2013, je bil spremenjen 11. člen ZST-1 tako, da pravne osebe ni več mogoče v celoti oprostiti plačila sodnih taks (drugi, tretji, četrti in peti odstavek 11. člena), pač pa je možna le delna oprostitev. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožničinega predloga za celotno oprostitev plačila sodne takse pravilna.

6. Na načelni ravni je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da zgolj začetek stečajnega postopka zoper taksnega zavezanca še ni razlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, saj so tudi sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom del stroškov stečajnega postopka, enako kot stroški, na katere se sicer v svojem predlogu in tudi v pritožbi sklicuje tožeča stranka.

7. Vendar je tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse oz. za odlog plačila sodnih taks navedla, da je njeno edino premoženje del nepremičnine, obremenjene z ločitvenimi pravicami, zato iz posebne stečajne mase ne more financirati sodnih sporov, ki so v korist splošne stečajne mase, v teku pa je še pet sodnih sporov, in sicer zoper S. d.o.o., R. d.o.o., proti toženi stranki ter proti P. d.d., kjer so vrednosti sporov nad 10.000,00 EUR, zato zanje, glede na to, da na stečajnem računu razpolaga z manj kot 600,00 EUR, ne more zagotoviti sredstev za plačilo vseh sodnih taks.

8. Načelno stališče pa je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera. Glede na to, da ima tožeča stranka težko unovčljivo premoženje, saj gre za terjatve, ki so (že) predmet sodnih postopkov in ga torej ni mogoče unovčiti v roku za plačilo sodne takse, in upoštevaje dejstvo, da je tožeča stranka vložila več zahtevkov, iz česar je moč pričakovati dodatna sredstva na računu tožeče stranke, je utemeljeno pričakovanje, da bo tožeča stranka tekom stečajnega postopka z unovčevanjem stečajne mase pridobila dodatna denarna sredstva, iz katerih bo lahko poravnala dolžno sodno takso.

9. Zaradi navedenega bo po oceni višjega sodišča tožeča stranka do pravnomočnega zaključka tega postopka lahko plačala dolžno sodno takso brez ogrožanja svoje dejavnosti oziroma izvedbe stečajnega postopka. V tem delu je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo tako, da je tožeči stranki plačilo sodnih taks odložilo do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), s tem pa tožeči stranki zagotovilo uveljavljanje pravice do sodnega varstva. V preostalem, torej v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, pa je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).