Up-512/01 - 5

11. 2. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in B. B.-B. iz Z. na seji senata dne 27. januarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 177/99-2 z dne 19. 9. 2001 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 108/99 z dne 27. 1.1999 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba B. B.-B. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 177/99-2 z dne 19. 9. 2001 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča U 108/99 z dne 27. 1. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Upravno sodišče je v zadevi odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1998 v znesku 5.584 SIT sklenilo, da se tožba zavrže, ker je bila vložena prezgodaj. Vrhovno sodišče je pritožbo zavrnilo, ker je predmet sodnega varstva lahko samo dokončen posamičen akt, torej akt organa druge stopnje.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi Upravnemu sodišču očitata, da je iz formalnih razlogov zavrglo tožbo, Vrhovno sodišče pa pritožbo, s tem pa jima je bil onemogočen dostop do sodišča in učinkovitega pravnega sredstva. Pritožnika navajata, da sta vložila tožbo zaradi kratenja človekovih pravic po tretjem odstavku 1. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - v nadaljevanju ZUS), ker jima je bilo z upravnim aktom prve stopnje poseženo v njune ustavne pravice, zato je rok po določbi prvega odstavka 26. člena ZUS nebistven. Sodišči naj ne bi odločili o enotno postavljenem zahtevku za varstvo človekovih pravic, ugotavljali zatrjevanih kršitev na glavni obravnavi in odpravili posledic kršitev, niti naj ne bi prepovedali nadaljnjih kršitev v davčnem upravnem postopku. Obe sodišči naj bi prekoračili svoje pristojnosti z zavrženjem upravičenih tožb za varstvo človekovih pravic iz procesnih razlogov, s senatnim obravnavanjem, ne da bi odločali v sporu polne jurisdikcije, z razdruževanjem enotnih tožb v ločene postopke. Pritožnika naj ne bi mogla zaščititi svojih zakonitih materialnih pravic v upravnem postopku, v upravnem sporu pa tudi ne svojih kratenih človekovih pravic. V ustavni pritožbi se sklicujeta na kršitve, ki sta jih navedla v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, in sicer, da je nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča socialističen konstrukt, povezan z družbeno lastnino, da to območje Občina ni komunalno opremila, vodovod in elektriko naj bi pritožnika sama financirala, cesto pa država in da gre za gozd in ne naselje mestnega značaja. Izpodbijanima sklepoma pa očitata kršitev pravic iz 15., 21., 22., 23., 25., 33., 34 in 67. člena ter drugega odstavka 157. člena Ustave, 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP), 8. in 10. člena Splošne deklaracije Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948 ter 2. in 14. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71 ter Uradni list št. 35/92, MP, št. 9/92). Predlagata tudi ugotovitev neustavnosti uporabljenih določb Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 - ZSZ) in odlokov Občine Bohinj v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

B. - I.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Ustavnemu pritožniku je prvostopni davčni organ odmeril plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1998 v znesku 5.584 SIT za počitniško hišico v Ukancu. Zoper odločbo Davčnega urada je pritožnik vložil pritožbo in še pred iztekom instrukcijskega roka za odločitev o pritožbi tudi tožbo v upravnem sporu. Ob vložitvi tožbe izpodbijani upravni akt še ni bil dokončen, saj ni bil izdan upravni akt druge stopnje, niti ni šlo za molk instančnega organa. Glede na to, da je Ustavno sodišče v dosedanji ustavnosodni presoji že pojasnilo, kako je treba razlagati drugi in tretji odstavek 1. člena ZUS (sklep št. Up-578/02 z dne 16. 12. 2003 in 8. točka obrazložitve odločbe št. U-I-146/98 z dne 24. 6. 1998, Uradni list RS, št. 51/98 in OdlUS VII, 140), Ustavno sodišče ocenjuje, da od rešitve te zadeve ni pričakovati odločitve o pomembnem pravnem vprašanju, zato ustavne pritožbe ni sprejelo. Odločitvi sodišč (tudi če bi z njima bile kršene človekove pravice - glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) pa glede na vrednost spornega predmeta tudi ne moreta povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika.

5.ZUstS ne omogoča, da bi pritožnik ob vložitvi ustavne pritožbe podrejeno vložil pobudo za oceno ustavnosti predpisa in zato takšne podrejene pobude Ustavno sodišče ne presoja. Sicer pa bi Ustavno sodišče, če bi v postopku za preizkus ustavne pritožbe ugotovilo, da izpodbijani odločbi temeljita na protiustavnem zakonu, ta zakon razveljavilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 59. člena ZUstS).

B. - II.

6.Prvostopni organ je v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ustavnima pritožnikoma izdal dva upravna akta in sicer pritožniku odločbo št. 46412-12/98-1-41-44-3F/24 z dne 10. 12. 1998, na podlagi katere je bil zavezanec za plačilo 5.584 SIT in pritožnici odločbo št. 42412-2066/98-1-41-44-3F/24 z dne 10. 12. 1998 za plačilo 5.465 SIT. Ustavna pritožnika pa sta vlagala pravna sredstva skupaj, z eno vlogo. Na podlagi 41. člena ZUS lahko sodišče odloči, da se več, v enem postopku vloženih zahtevkov, obravnava in o njih odloči v ločenem postopku.

Odločitev glede vodenja ločenih postopkov je v pristojnosti sodišča.

7.Izpodbijana sklepa sodišč sta bila izdana ustavnemu pritožniku, ne pa tudi pritožnici, zato ni pogojev za obravnavanje njene ustavne pritožbe in jo je bilo treba zavreči. C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena in tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan