Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za odločanje o odškodnini, ki jo uveljavlja neizbrani kandidat za zasedbo uradniškega delovnega mesta na sodišču, je stvarno pristojno upravno sodišče.
Pritožbama se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi Upravnemu sodišču v Ljubljani.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati odškodnino v znesku 986,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2009 dalje do plačila, v 15 dneh pod izvršbo. Višji tožbeni zahtevek tožnice (za znesek 6.902,84 EUR) in obrestni del od prisojenega zneska za čas od 31. 8. 2009 do 23. 12. 2009 je sodišče zavrnilo (I. točka). Odločilo je, da je tožnica dolžna toženi stranki v roku 15 dni po vročitvi sodbe povrniti 498,37 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za njihovo prostovoljno plačilo, do plačila (II. točka).
Zoper navedeno sodbo sta podali pritožbo tako tožnica kot tožena stranka.
Tožnica v laični pritožbi navaja, da v celoti oporeka sodbi, ker sta sklepa št. ... z dne 16. 6. 2008 in sklep komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS št. ... z dne 30. 7. 2008 nezakonita, zato zahteva izplačilo odškodnine v višini 6.231,68 EUR. O. ni razveljavilo izbirnega postopka in je s tem kršilo 49. člen Ustave in tožnico s tem diskriminiralo. Še vedno čaka na ponovitev postopka, v kolikor ji ne bo priznana odškodnina. Glede na to, da prejema socialno pomoč, je upravičena do vseh sodnih stroškov in taks.
Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo in navaja, da sodbo izpodbija v delu, kjer je sodišče tožnici prisodilo, da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v znesku 986,12 EUR z obrestmi in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, ali sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje novo odločanje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Primarno navaja, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti samo paziti, ali zadeva spada v njegovo stvarno pristojnost ali ne, glede na to, da določba zakona pravi, da upravno sodišče lahko prisodi odškodnino, zato je delovno sodišče kršilo določbe ZPP, saj je odločalo o stvari, za katero ni stvarno pristojno. Tožena stranka vztraja na stališču, da ni pravne podlage za izplačilo odškodnine na podlagi določil ZJU. Tožnica je izkoristila pravico iz 65. člena ZJU in je zoper sklep O. št. ... z dne 16. 6. 2008, da se ne uvrsti v izbirni postopek za zasedbo uradniškega mesta višji pravosodni sodelavec III – samostojni sodni referent na Oddelku za ... v O., vložila pritožbo na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS. Komisija je s sklepom št. ... z dne 30. 7. 2008 potrdila odločitev, da se tožnica ne uvrsti v izbirni postopek, ker ni predložila vseh zahtevanih dokumentov oz. izjav. S sodbo opr. št. U 2074/2008-15 z dne 3. 7. 2009 je Upravno sodišče Republike Slovenije zgolj ugotovilo, da sta sklepa O. in Komisije za pritožbe nezakonita, s sodbo pa ju ni odpravilo. Upravno sodišče tožnici ni prisodilo odškodnine, ker je tožnica s tožbo ni zahtevala. ZJU nikjer ne določa, da se odškodnina na podlagi 5. odstavka 65. člena ZJU lahko zahteva tudi pred drugim sodiščem kot pred upravnim. Naslovno sodišče bi moralo po uradni dolžnosti samo paziti, ali spada zadeva v njegovo pristojnost ali ne. Glede na to, da določba pravi, da upravno sodišče lahko prisodi odškodnino, je naslovno sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, saj je odločalo o stvari, za katero ni stvarno pristojno. V kolikor pa pritožbeno sodišče šteje, da je naslovno sodišče stvarno pristojno odločati o odškodnini po ZJU, pa bi moralo pri odločanju upoštevati vse predpostavke za odškodninsko odgovornost. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih je bila spremenjena šele v letu 2010, sprememba je začela veljati 24. 12. 2010. Torej ne moremo govoriti o protipravnem ravnanju tožene stranke, kar je osnovna predpostavka za odškodninsko odgovornost. Naslovno sodišče bi moralo v dokaznem postopku ugotoviti, ali je tožena stranka v konkretnem natečaju vlogo tožnice obravnavala drugače kot preostale vloge, da bi lahko zaključilo, da je šlo za protiopravno ravnanje tožene stranke. Le odločba upravnega sodišča ne more biti temelj za odločitev odškodnine v pravdnem postopku. Tožnica bi morala dokazati, da je bila njena vloga obravnavana drugače kot preostale vloge. Sodišče tudi ne pojasni, zakaj je določilo višino odškodnine v znesku 986,12 EUR. Le dejstvo, da ni mogla konkurirati z ostalimi prijavljenimi kandidati v izbirnem postopku za prosto delovno mesto, z ničemer ne utemeljuje prisojene odškodnine. Niti ni tožnica dokazala, da je v času prijave izpolnjevala vse predpisane pogoje, da bi lahko dopolnila svojo vlogo z vsemi zahtevanimi dokumenti. V zvezi z navedenim sodišče ni izvajalo dokaznega postopka, zato je napačen zaključek sodišča, da je tožena stranka dolžna plačati odškodnino. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.
Pritožbi sta utemeljeni.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
Tožena stranka v pritožbi primarno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve pravil postopka iz 4. točke 1. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je podana, če je sodišče odločalo o tožbenem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno višje sodišče iste vrste ali sodišče druge stopnje, ali če je na ugovor stranke v odločbi, ki je bila vzeta v sodbo, nepravilno odločilo, da je krajevno pristojno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnica v zadevi U 2074/2008-15 z dne 3. 7. 2009 uspela s svojim tožbenim zahtevkom pred Upravnim sodiščem v Ljubljani, ki je odločilo, da se pritožbi ugodi s tem, da se ugotovi, da sta sklep urada predsednice O. št. ... z dne 16. 6. 2008 ter sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade RS št. ... z dne 30. 7. 2008, nezakonita (1. točka), ter se tožnico oprosti plačila sodnih taks (2. točka).
Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/2007 – ZJU-UPB3) v 65. členu ureja pravice neizbranega kandidata in v 5. odstavku določa, da zoper je sklep komisije za pritožbe dovoljen upravni spor. V primeru, da upravno sodišče ugotovi, da je tožba utemeljena, lahko prisodi prizadetemu odškodnino v višini najmanj ene in največ treh najnižjih mesečnih plač za delovno mesto, za katerega se je potegoval, v primeru iz 1. točke 1. odstavka tega člena pa lahko upravno sodišče sklep o izbiri razveljavi. Odškodnino sodišče odmeri glede na težo kršitve in glede na posledice, ki jih je utrpel tožnik. V primeru razveljavitve sklepa o izbiri je pristojna komisija za pritožbe po uradni dolžnosti razveljavi akt o imenovanju in pogodbo o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da je za odločanje o odškodnini, ki gre neizbranemu kandidatu stvarno pristojno upravno sodišče in ne delovno sodišče, kot je to zmotno menilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se pri tem sklicuje tudi na odločitev Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 272/2008 z dne 16. 12. 2009. Pritožbeno sodišče na ostale pritožbene ugovore tožene stranke in tožnice ne odgovarja, ker v tej fazi postopka niso relevantni.
Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče, glede na to, da je tožena stranka podala pritožbeni ugovor stvarne nepristojnosti, pritožbi obeh strank ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje upravnemu sodišču v Ljubljani.
Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.