Jedro

Šele če se izkaže, da sporna nepremičnina iz pravnih ali iz ekonomskih razlogov pomeni nedeljivo celoto, lahko sodišče pristopi k njeni civilni delitvi. Civilna delitev, torej sodna prodaja stvari in razdelitev izkupička med solastnike, je zgolj subsidiarna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nepremičnina s parc. št. 672/8 k.o. X., ki je v solasti predlagatelja (do 1/12) in nasprotnih udeležencev (prvega do 4/12, druge do 3/12 in tretje do 4/12) razdeli tako, da se delitev opravi s prodajo in z razdelitvijo izkupička v sorazmerju s solastninskimi deleži. 2. Nasprotni udeleženci se v pritožbi sklicujejo na vse zakonske pritožbene razloge. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Sodišču prve stopnje očitajo, da je svojo odločitev oprlo na prvi odstavek 123. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki je bil razveljavljen že pred začetkom tega postopka. V sklepu ni pojasnjeno, kako je ugotovilo, da nasprotni udeleženci niso izkazali interesa za prevzem nepremičnine in da niso sposobni finančnega bremena poplačila predlagatelja. Iz zapisnika z dne 1. 10. 2013 je razvidno, da sodišče ni izvajalo nobenih dokazov. Tretjo (prav: drugo) nasprotno udeleženko je vabilo na napačen naslov, saj dejansko živi v D., kar je bilo sodišču že sporočeno. Tako ni bilo pogojev, da se narok opravi. Poleg tega je sodišče sprejelo odločitev 4. 10. 2013, čeprav je bil narok zaključen 1. 10. 2013. Ni res, da med strankami ni spora o načinu delitve premoženja. Nasprotni udeleženci so ves čas nasprotovali prodaji celotne nepremičnine in predlagali njeno fizično delitev. Takšno možnost je že v letu 2008 nakazal tudi sodni cenilec. Predvsem pa pride civilna delitev solastnega premoženja na vrsto šele, če fizična delitev ni mogoča. Tega pa sodišče ni ugotavljalo, čeprav si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pritožniki očitno poskušajo zavlačevati postopek, saj se zdaj zavzemajo prav za tisto rešitev, ki so ji prej nasprotovali. Poleg tega fizična delitev ni mogoča, niti ni ekonomsko opravičljiva, zato je edina možnost prodaja in razdelitev izkupička med solastnike.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev napačno oprlo na prvi odstavek 123. člena ZNP, saj je bilo to zakonsko določilo razveljavljeno z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (SPZ; 273. člen) 1. januarja 2003. Res pa navedena napaka pri uporabi materialnega prava, na katero opozarja pritožba, sama za sebe ne bi mogla vplivati na zakonitost sklepa, ker četrti odstavek 70. člena SPZ vsebinsko enako ureja pogoje za civilno delitev.

6. Po 120. členu ZNP je v postopku za delitev stvari narok obvezen. Datum izdaje sklepa bi zato moral sovpadati z dnem končanja naroka, saj si sodišče prve stopnje odločitve ni pridržalo (npr. zaradi pridobitve dodatnih dokazov). Čeprav je sodišče izpodbijani sklep izdalo šele tri dni po naroku, pa ne gre za bistveno kršitev postopka. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da sodišče na naroku ni izvedlo nobenih dokazov. Po tretjem odstavku 26. člena ZNP namreč sodišče v nepravdnem postopku izvaja dokaze neformalno, brez dokaznega sklepa. Sicer pa je sodišče že v prejšnjem postopku pridobilo mnenji izvedencev gradbene in kmetijske stroke. Sodišče je lahko ugotovilo, da pritožniki niso izkazali interesa za prevzem nepremičnine in da niso sposobni izplačati predlagatelja, iz njihovih navedb v postopku in zato podrobnejših razlogov o tem v sklepu ni bilo treba navajati. Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po 37. členu ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, zato ni podana, medtem ko zatrjevane kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožniki v pritožbi niti niso obrazložili.

7. Ker je bilo, kot že navedeno, pred izdajo izpodbijanega sklepa treba opraviti narok, bi moralo sodišče prve stopnje nanj povabiti vse udeležence postopka in jim na ta način omogočiti obravnavanje. Pritožniki v zvezi s tem upravičeno opozarjajo, da je bila druga nasprotna udeleženka vabljena na napačen naslov. Iz spisa je namreč razvidno, da se je S. Ž. med postopkom z naslova, navedenega v predlogu, preselila v D. Sodišče prve stopnje ji je kljub temu vabilo na narok poslalo na prejšnji naslov, kjer je bila opravljena fiktivna vročitev. Te ne bi smelo upoštevati, saj druga nasprotna udeleženka na tem naslovu dejansko ne prebiva, sodišču pa je spremembo naslova tudi sporočila. Ker je kljub temu opravilo narok v njeni odsotnosti, je torej drugi nasprotni udeleženki, ki takrat ni imela pooblaščenca, odvzelo pravico do obravnavanja v postopku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožba utemeljeno opozarja.

8. Ugotovljena procesna kršitev terja obvezno razveljavitev izpodbijanega sklepa, saj je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Pritožbi je zato ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

9. Pred ponovno odločitvijo naj sodišče prve stopnje upošteva, da je civilna delitev, torej sodna prodaja stvari in razdelitev izkupička med solastnike, zgolj subsidiarna. Do nje lahko pride samo takrat, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (četrti odstavek 70. člena SPZ). Doslej zbrano dokazno gradivo za takšno sklepanje v obravnavanem primeru ne zadošča. Res je sicer, da predlagatelj fizične delitve ne predlaga, vendar sodišče v nepravdnem postopku ni vezano na predlog. Poleg tega SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena). Dejstvo, da nasprotni udeleženci po ugotovitvi izpodbijanega sklepa doslej niso izkazali interesa za prevzem nepremičnine, ni dovolj za odločitev o civilni delitvi. Bistveno je namreč, ali je fizična delitev v naravi mogoča. Izvedenec gradbene stroke bo zato moral pojasniti svoje mnenje, da delitev v naravi „ni smiselna“. Šele če se bo izkazalo, da sporna nepremičnina iz pravnih ali iz ekonomskih razlogov pomeni nedeljivo celoto, bo lahko sodišče prve stopnje pristopilo k njeni civilni delitvi; takšen sklep pa bo moralo tudi ustrezno obrazložiti.

10. Odločitev o predlagateljevih stroških za odgovor na pritožbo je sodišče druge stopnje v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržalo sodišču prve stopnje.