- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep III Cp 1614/99
ECLI:SI:VSLJ:1999:III.CP.1614.99 Civilni oddelek
Povzetek
- Obrazložitev ugovora zoper sklep o izvršbiDolžnica mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi navesti dejstva in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen.
- Utemeljenost pritožbePritožba dolžnice je bila zavrnjena kot neutemeljena, ker ni obrazložila ugovora v skladu z zakonom.
- Način izvršbeDolžnica je ugovarjala načinu izvršbe, vendar ni podala konkretnih razlogov, ki bi preprečevali dovolitev izvršbe.
- Obstoja upničine terjatveDolžnica ni nasprotovala obstoju upničine terjatve.
- Rubež denarnih sredstevDolžnica je predlagala, da se rubež denarnih sredstev omeji na eno tretjino, kar pa ni bilo ustrezno obrazloženo.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Dolžnica mora ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložiti tako, da navede dejstva s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. V fazi dovolitve izvršbe je presoja (ne) utemeljenosti ugovora s strani sodišča omejena na ugovorne razloge, ki jih določa zakon, zato jih mora dolžnica po vsebini določno opredeliti.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče dovolilo izvršbo po upničinem predlogu na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 77.726,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1998 dalje do plačila in priznanih izvršilnih stroškov v znesku 9.300,00 SIT .
Proti sklepu ugovarja dolžnica in navaja, da ne nasprotuje višini dolga, pač pa načinu izvršbe. Kot samostojna podjetnica se je zaposlila konec leta 1998 in še ne prejema dovolj dohodkov za pokrivanje rednih stroškov. Slednje naj sodišče upošteva pri rubežu dobroimetja na tekočem računu tako, da zarubi le eno tretjino zneska od mesečnega priliva, da bo ostali dve tretjini zneska lahko imela za osnovno preživetje, sicer se bo morala prijaviti na Zavodu za zaposlovanje in kot v letu 1997 zaprositi za finanč-no pomoč.
Prvostopno sodišče je po določbi petega odstavka 62.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugovor odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložila v skladu s 53.členom ZIZ, torej ni navedla dejstev, s katerimi bi ga utemeljila in ni predložila dokazov. Po določbi drugega odstavka 53.člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom istega člena je takšen ugovor šteti za neobrazložen, neobrazložen ugovor pa je neutemeljen. Dolžnica proti izpodbijanemu sklepu ni vsebinsko ugovarjala, saj niti ni nasprotovala obstoju upničine terjatve niti ni nav-ajala razlogov, ki bi v smislu 55.člena ZIZ preprečevali dovolitev izvršbe. V tej fazi postopka je neupoštevno zgolj pavšalno navajanje dolžnice, kako naj se opravi rubež na denarna sredstva pri zadevni banki, ko nespecificirano ugovarja načinu izvršbe (rubežu dobroimetja) - brez opredelitve mesečnih prilivov. Če držijo dolžničine trditve, da se je zaposlila, bo v primeru, da bo rubež presegal dovoljeno tretino po 102. členu ZIZ, lahko podala ugovor, da gre za prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe. Tedaj bo sodišče odločilo po 102. čl. ZIZ.
Ker je torej neutemeljeni ugovor šteti kot pritožbo in ker niso podani po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba pritožbo, upoštevaje določbo prvega odstavka 498.člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99), na podlagi 2.točke 380. člena dosedanjega ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.