Jedro

Tožnik je v Sloveniji dopolnil pokojninsko dobo v trajanju 9 let, 4 mesece in 27 dni, s čimer ne izpolnjuje pogojev iz 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Te pogoje izpolnjuje šele z upoštevanjem skupne slovenske in srbske pokojninske dobe v trajanju 25 let, 2 meseca in 20 dni, zato ima po določbah Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Ker gre za novo odmero pokojnine po določbah sporazuma, ima to pravico od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine (v Srbiji), začel postopek za ponovno odmero pokojnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 9. 6. 2011 in št. ... z dne 9. 2. 2011 ter da se tožniku prizna pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 349,48 EUR na mesec od 5. 1. 2007 dalje.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je vlogo za pokojnino vložil že pred uveljavitvijo Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo (Sporazum, Ur. l. RS, št. 30/10 – MP št. 5/10). Meni, da se Sporazum pri presoji ne bi smel upoštevati, saj je že po slovenski zakonodaji, s tem ko je dopolnil 63 let starosti, upravičen do starostne pokojnine. Predlaga, da sodni izvedenec preveri izračun pokojnine. Tožnik ima stalno prebivališče v Republiki Srbiji, kjer je prav tako vložil zahtevo za priznanje pokojnine s 5. 1. 2007, torej še pred uveljavitvijo Sporazuma. Z izpodbijano sodbo je sodišče neutemeljeno zavrnilo tožnikovo pravico do izplačila dela pokojnine, zaradi dela v Republiki Sloveniji s 5. 1. 2007 dalje. Tožnik je tako oškodovan, saj mu pokojnina ni bila priznana že od trenutka, ko je uveljavljal pravico. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi oziroma, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 9. 6. 2011, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 9. 2. 2011. Z omenjeno odločbo je tožena stranka odločila, da ima tožnik pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 133,25 EUR na mesec od 1. 12. 2010 dalje. Hkrati je bilo odločeno, da se bo pokojnina izplačevala neposredno srbskemu nosilcu zavarovanja, dokler le-ta ne bo obvestil slovenskega nosilca, da lahko prične z nakazilom neposredno upokojencu. V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do pokojnine že od 5. 1. 2007 dalje, ko je dopolnil starost 63 let, ali pa od 1. 12. 2010 dalje, kot je to odločila tožena stranka in pa višina pokojnine.

Iz dokumentacije v upravnem spisu je razvidno, da je srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja 1. 11. 2010 začel postopek po že citiranem Sporazumu sklenjenim med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo. Tožena stranka je zahtevek prejela dne 5. 11. 2010. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik do dneva uveljavitve pravice do pokojnine, torej do 1. 11. 2010 dopolnil 66 let in 10 mesecev starosti ter ima skupno 25 let, 2 meseca in 20 dni skupne pokojninske dobe. Od tega je v Sloveniji dopolnil pokojninsko dobo v trajanju 9 let, 4 mesece in 27 dni.

Glede na dopolnjeno pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji tožnik ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do samostojne pokojnine. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s sprem.), namreč v 36. členu določa, da je minimalna zavarovalna doba, na podlagi katere lahko zavarovanec pridobi pravico do pokojnine 15 let in sicer pri starosti 65 let (moški). Tožnik torej za dopolnjenih 9 let, 4 mesece in 27 dni slovenske pokojninske dobe ne more pridobiti samostojne pokojnine v Republiki Sloveniji. Že zaradi navedenega je torej neutemeljen njegov tožbeni zahtevek, da se mu prizna pravica do starostne pokojnine že vse od 1. 5. 2007 dalje, torej od datuma, ko je dopolnil 63 let starosti.

Tožnik pa izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, upoštevaje določbe Sporazuma. V 1. odstavku 38. člena Sporazuma je določeno, da se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v obdobju od 8. oktobra 1991 do uveljavitve tega sporazuma tudi z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjen po pravnih predpisih druge pogodbenice, po uradni dolžnosti ponovno odmerijo po določbah tega Sporazuma. To velja tudi za pokojnine, ki so bile prvič priznane v eni pogodbenici do 7. oktobra 1991, nato pa do začetka veljavnosti tega Sporazuma uveljavljene in priznane v drugi pogodbenici na podlagi pretežnosti zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih ter pogodbenice. Srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja je toženi stranki glede na navedeno določbo dne 1. 11. 2010 posredoval zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine, dopolnjene v Republiki Sloveniji. Tožena stranka je v skladu z 20. členom Sporazuma seštela zavarovalne dobe dopolnjene v Republiki Sloveniji in Republiki Srbiji, tako da skupna pokojninska doba znaša 25 let, 2 meseca in 20 dni. Upoštevaje skupno zavarovalno oziroma pokojninsko dobo je tako tožnik izpolnil pogoje po 2. odstavku 36. člena ZPIZ-1 za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kajti izpolnjuje tudi pogoj starosti (rojen je … . … . 1944). Za določitev datuma od kdaj naprej pripada pravica do pokojnine priznane in odmerjene v skladu s 1., 2. in 4. odstavkom 38. člena Sporazuma, pa je v 7. odstavku 38. člena določeno, da v teh primerih pripada pravica do pokojnine upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine. V sporni zadevi je srbski nosilec pokojninskega in invalidskega zavarovanja dne 1. 11. 2010 začel postopek za ponovno odmero pokojnine, kar pomeni, da je tožena stranka skladno s 7. odstavkom 38. člena Sporazuma, pravilno tožniku priznala pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 12. 2010 dalje. Glede na navedeno so torej pritožbene navedbe, da bi moral biti tožnik upravičen do sorazmernega dela starostne pokojnine že od datuma, ko je dopolnil starost 63 let, torej od 5. 1. 2007 dalje, neutemeljene. Tožnik v pritožbi sicer ne navaja, v čem naj bi bila odmera pokojnine nepravilna, predlaga zgolj postavitev sodnega izvedenca, ki naj preveri izračun pokojnine. Glede omenjenega pritožbeno sodišče poudarja, da tožnik takega dokaznega predloga v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. To pa pomeni, da skladno s 1. odstavkom 337. člena ZPP novih dokazov šele v pritožbenem postopku ne more več predlagati, razen če bi izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave. Tožnik pa takih razlogov v pritožbi niti ne navaja. Razen tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preverilo tudi izračun sorazmernega dela starostne pokojnine in tudi prepričljivo obrazložilo, zakaj je tožnik od 1. 12. 2010 dalje upravičen do pokojnine v višini 133,25 EUR. Glede na skupno pokojninsko dobo 25 let, 2 meseca in 20 dni, izračunana pokojninska osnova znaša 635,42 EUR. Skladno s 409. členom ZPIZ-1 je bila pokojnina nato odmerjena v višini 55 % navedenega zneska, tako, da znaša 349,48 EUR. Upoštevaje pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji (113 mesecev) ter skupno pokojninsko dobo (dopolnjeno v Republiki Sloveniji in v Republiki Srbiji), ki znaša 302 meseca, znaša sorazmerni del pokojnine 130,76 EUR. Znesek 349,48 EUR je namreč potrebno pomnožiti s 113 meseci (pokojninska doba dopolnjena v Republiki Sloveniji) in deliti z 302 mesecema (skupna pokojninska doba), kot je to pojasnilo že sodišče prve stopnje. Sorazmerni del pokojnine tako znaša 130,76 EUR. Upoštevaje uskladitve za 1,7 % in 0,2 %, pokojnina od 1. 12. 2010 znaša 133,25 EUR. To pa pomeni, da je bila odločitev tožene stranke, razvidna iz izpodbijanih odločb, pravilna in zakonita in je posledično sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno, kot neutemeljen zavrnilo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.