Jedro

Selitev toženca, na katero se sklicuje sam, ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.

Izrek

Predlogu za delegacijo pristojnosti se ne ugodi.

Obrazložitev

Pri Okrajnem sodišču v Piranu teče pod opr. št. P 402/99 pravda med tožnikom M. T. in tožencem A. B. zaradi plačila 151.200,00 SIT. V tožbi je naveden naslov tožnikovega prebivališča Portorož, Seča 10. Zaradi težav z vročanjem je sodišče ugotovilo s poizvedbami pri Upravni enoti Piran, da ima toženec prijavljeno stalno prebivališče na naslovu Lucija,..., torej na območju Okrajnega sodišča v Piranu.

V svojem predlogu za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Tolminu toženec ne zanika dejstva, da je ob vložitvi tožbe prebival na območju Okrajnega sodišča v Piranu. Če bi tožba utemeljevala krajevno pristojnost na podlagi napačne navedbe kraja prebivališča tožene stranke, bi bil to lahko razlog za ugovor krajevne nepristojnosti (22. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Kasnejša preselitev toženca v drug kraj pa na pristojnost sodišča ne vpliva, ker je za krajevno pristojnost odločilen kraj stalnega oziroma začasnega prebivališča tožene stranke, ki je naveden v tožbi (tretji odstavek 17. člena ZPP). Sodišče, ki je krajevno pristojno ob vložitvi tožbe, ostane pristojno, čeprav se kasneje spremenijo okoliščine tako, da katera od strank spremeni kraj svojega stalnega ali začasnega prebivališča. Selitev toženca, na katero se sklicuje sam, pa ni tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.