Jedro

Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, ne sme biti nobenih pomislekov, ali so pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožena stranka v pritožbi navaja, da ima na naslovu, na katerem je bila opravljena vročitev tožbe, urejen predalčnik, kamor prejema pošto in da je v istem obdobju uspešno prejela svoj predalčnik na navedenem naslovu druga pisanja sodišča. V dokaz svojih navedb je predlagala zaslišanje prokuristke, ogled na kraju samem, fotografijo predalčnikov in seznam pisanj sodišča iz istega obdobja. Razjasnitev navedenih okoliščin glede obstoja hišnega predalčnika pri toženi stranki je odločilnega pomena za ugotovitev, ali je bila vročitev opravljena pravilno, to je skladno z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, kot pogoj za izdajo zamudne sodbe. Ker glede na navedeno pravilna vročitev tožbe ni zanesljivo ugotovljena, je sodišče prve stopnje preuranjeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, s tem pa je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženi stranki naložilo, naj tožniku izplača premalo izplačane plače v bruto znesku 14.264,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter obračuna in odvede ustrezne davke in prispevke (I. točka izreka). Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati tudi neto prikrajšanje pri odpravnini po predhodnem obračunu in plačilu vseh davkov in prispevkov od bruto zneska odpravnine v višini 390,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Tožena stranka je dolžna tožniku izplačati še neto prikrajšanje pri regresu za letni dopust, ki znaša za leto 2010 bruto 734,15 EUR in za leto 2011 bruto 748,10 EUR, obračunati in plačati vse davke in prispevke ter plačati zakonske zamudne obresti (III. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, naj tožniku povrne povzročene pravdne stroške v višini 647,70 EUR (IV. točka izreka) ter stroške sodne takse v višini 189,00 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da ji je bila tožba nepravilno vročena. Trdi, da je netočna ugotovitev na vročilnici, da tožena stranka nima poštnega nabiralnika, saj ga ima ves čas, kar dokazuje priložena fotografija in okoliščina, da je v predmetnem obdobju prejela vsa ostala pisanja sodišča, med drugim tudi zamudno sodbo. Glede na navedeno trdi, da je sodišče prve stopnje zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določbo 318. člena ZPP, zaradi česar je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi nepravilne vročitve pa ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke istega odstavka istega člena. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe in priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo po pooblaščenki odgovarja in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po prvem odstavku 318. člena lahko sodišče izda zamudno sodbo le, če je izpolnjen pogoj, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor. Sodišče prve stopnje je štelo, da je bila toženi stranki tožba vročena v odgovor tako, da je bilo na vratih na naslovu tožene stranke puščeno obvestilo o pisanju, po izteku 15-dnevnega roka pa pisanje vrnjeno sodišču. V pritožbi tožena stranka utemeljeno navaja, da je imela poštni predalčnik vseskozi primerno urejen, zaradi česar ji obvestilo o poskusu vročitve ne bi smelo biti pritrjeno na vrata. V kolikor je tožena stranka imela uporaben hišni predalčnik, bi moral vročevalec po preteku 15-dnevnega roka, v katerem bi lahko tožena stranka dvignila pisanje, pustiti pisanje s tožbo in pozivom na odgovor v tem predalčniku. Pisanje se vrne sodišču le v primeru, če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben (prim. s sklepi Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 919/2012 z dne 14. 2. 2013, št. Pdp 453/2014 z 31. 7. 2014 in št. Pdp 918/2012 z dne 24. 1. 2013).

Tožena stranka v pritožbi navaja okoliščine, ki po presoji pritožbenega sodišča porajajo dvom v pravilnost vročitve tožbe v odgovor. Glede na posledice, ki jih ima zamudna sodba, ne sme biti nobenih pomislekov, ali so pogoji iz 1. do 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni. Tožena stranka v pritožbi navaja, da ima na naslovu, na katerem je bila opravljena vročitev tožbe, urejen predalčnik, kamor prejema pošto in da je v istem obdobju uspešno prejela svoj predalčnik na navedenem naslovu druga pisanja sodišča. V dokaz svojih navedb je predlagala zaslišanje prokuristke, ogled na kraju samem, fotografijo predalčnikov in seznam pisanj sodišča iz istega obdobja.

7. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je razjasnitev navedenih okoliščin glede obstoja hišnega predalčnika pri toženi stranki, odločilnega pomena za ugotovitev, ali je bila vročitev opravljena pravilno, to je skladno z določbami tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP, kot pogoj za izdajo zamudne sodbe. Ker glede na navedeno pravilna vročitev tožbe ni zanesljivo ugotovljena, je sodišče prve stopnje preuranjeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, s tem pa je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Glede na to je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali je bila vročitev pravilno opravljena in nato ponovno odločiti o zadevi. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja, da se je nad toženo stranko 11. 8. 2015 začel stečajni postopek, zaradi česar bo moralo pri nadaljnjem postopku sodišče prve stopnje upoštevati ustrezne določbe ZPP in Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/07 in nasl. – ZFPPIPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).