Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS sklep II DoR 174/2014

ECLI:SI:VSRS:2014:II.DOR.174.2014 Civilni oddelek

zavarovanje avtomobilske odgovornosti regres izguba zavarovalnih pravic vožnja pod vplivom alkohola dokazovanje obrazložitev dokaznega predloga izvedenec obseg izvedenčevega dela javna listina prekoračitev trditvene podlage dokazno breme
Vrhovno sodišče
13. avgust 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe postopek ustavi za 138,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2011 dalje in da ostane sklep o izvršbi VL 204158/2011 delno v veljavi v prvi in v celoti v tretji točki izreka tako, da mora toženka tožnici plačati 13.691,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 12. 2011 dalje in stroške izvršilnega postopka v znesku 41,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2011 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da je bila toženka kot voznica avtomobila v času prometne nezgode pod vplivom alkohola, po določilu 4. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti PG-aod/07-6 pa zavarovanec v tem primeru izgubi svoje pravice iz zavarovanja, razen če dokaže, da vožnja pod vplivom alkohola ni bila v vzročni zvezi z nastalo škodo. V tem smislu je toženka zatrjevala, da je vzrok za nesrečo neprilagojena hitrost oziroma način vožnje oškodovanca, česar pa dokazni postopek ni potrdil. Neutemeljene so navedbe toženke, da tožnica dokaznega predloga za postavitev izvedenca cestnoprometne stroke ni ustrezno substancirala, saj iz dopolnitve tožbe izhaja, da je tožnica ta dokaz predlagala z namenom dokazovanja, da je vzrok za nastalo škodo nepravilno ravnanje toženke, ki je pod vplivom alkohola zapeljala v obcestno ograjo in tam z neustrezno označenim vozilom obstala. Poleg tega je ta dokaz zaradi ugotovitve poteka in vzroka prometne nesreče ter primernosti ravnanja udeležencev predlagala tudi toženka. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi lahko sodišče izvedencu postavilo le vprašanja, ki jih je predlagala tožnica, saj je sodišče tisto, ki v prvi vrsti določi obseg izvedenčevega dela (252., 289. in 298. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)), trditvena podlaga pa ni bila prekoračena.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in postavlja naslednja vprašanja: (1) ali je bil dokazni predlog tožnice z izvedencem cestnoprometne stroke ustrezno obrazložen/substanciran; (2) ali je sodišče s postavitvijo vprašanj izvedencu prekoračilo trditveno podlago tožnice; in (3) ali je glede na pravilo trditvenega in dokaznega bremena sklicevanje na isti dokazni predlog toženke, ki prav tako ni bil obrazložen, utemeljeno. Navaja, da izpodbijana odločitev glede navedenih vprašanj odstopa od sodne prakse VS RS (III Ips 63/2005, II Ips 242/2007, II Ips 234/2005, II Ips 102/2012, III Ips 63/2005, II Ips 519/2005, II Ips 770/2008, II Ips 495/2009, II Ips 815/2009, II Ips 163/2012, III Ips 22/2010, II Ips 923/2006). Vztraja, da dokazni predlog po angažiranju izvedenca cestnoprometne stroke ni bil ustrezno obrazložen, sodišče pa je postavilo vprašanja izvedencu mimo trditvene podlage tožnice, zato je sodišče z izvedbo tega dokaza kršilo razpravno načelo in načelo kontradiktornosti (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ter ustavno pravico enakega varstva pravic (22. člen Ustave Republike Slovenije). Nadalje navaja, da iz policijskega zapisnika, ki je javna listina v smislu 224. člena ZPP, izhaja, da je nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti povzročil oškodovanec, zato je bilo na tožnici dokazno breme, da dejstva, ugotovljena v javni listini, niso resnična. Tožnica pa je predlagala dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke, ki pa, kot že navedeno, ni bil substanciran. Zmotna je navedba sodišča druge stopnje, da je tudi toženka predlagala izvedbo istega dokaza, saj ga je predlagala zgolj iz previdnosti (podredno), poleg tega pa tudi njen dokazni predlog ni bil substanciran.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP).

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženkin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia