Jedro

Če dolžnik v roku treh dni ne vloži ugovora zoper predlog upravitelja za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da razlog za preklic obstaja. V takšnem primeru mora sodišče naslednji dan po poteku tega roka preklicati odložitev in začeti stečajni postopek, ne glede na to, ali je dolžnik morda že vložil predlog za prisilno poravnavo v skladu s 1. točko prvega odstavka 238. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom preklicalo odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka (1. točka izreka). Začelo je stečajni postopek nad dolžnikom: A. d. d. (2. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo B. B. (3. točka izreka). Ugotovilo je, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. B. – ODVETNICA (4. točka izreka).

2. Dolžnik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik ni pravočasno (v roku treh dni) vložil ugovora zoper predlog upraviteljice za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (osmi odstavek 237.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Zato je preklicalo odložitev odločanja in začelo stečajni postopek (deveti odstavek 237.a člena ZFPPIPP).

5. Pritožnik trdi, da v času odloženega odločanja ni prejel uradnega obvestila sodišča o imenovanju stečajnega upravitelja, ki bo skrbel za poslovanje dolžnika do faze odločitve sodišča o začetku poenostavljene prisilne poravnave ali začetku stečaja. Zato ni mogel začeti sodelovati z „domnevno imenovanim stečajnim upraviteljem“.

6. Pritožnik s takšnimi trditvami ne more uspeti. Dolžnik bi namreč očitane kršitve lahko uveljavljal v ugovoru zoper predlog upraviteljice za preklic odložitve odločanja, pa je le-tega vložil prepozno. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je sodišče prve stopnje zavrglo (sklep je postal pravnomočen dne 10. 6. 2015).

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sklep o odložitvi odločanja poslalo dolžniku že dne 24. 3. 2015, in nato ponovno, ker vročitev ni bila izkazana, dne 27. 5. 2015. Dolžnik je tako sklep prevzel dne 10. 6. 2015. Vendar iz spisovnih podatkov izhaja, da je v času po izdaji sklepa o odložitvi odločanja z upraviteljico komuniciral. V kolikor je bil v dvomu, ali je B. B. res upraviteljica, imenovana s strani sodišča, bi le-to lahko preveril na sodišču. 8. Očitana bistvena kršitev določb postopka glede na navedeno ni podana.

9. Če dolžnik v roku treh dni ne vloži ugovora zoper predlog upravitelja za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da razlog za preklic obstaja (deveti odstavek 237.a člena ZFPPIPP). V takšnem primeru mora sodišče naslednji dan po poteku tega roka preklicati odložitev in začeti stečajni postopek, ne glede na to, ali je dolžnik morda že vložil predlog za prisilno poravnavo v skladu s 1. točko prvega odstavka 238. člena ZFPPIPP. Očitki pritožnika, da sodišče ne bi smelo začeti stečajnega postopka, ker je dolžnik že pred tem vložil popoln predlog za začetek postopka prisilne poravnave, tako niso utemeljeni.

10. Glede na jasno zakonsko določbo devetega odstavka 237.a člena ZFPPIPP, na podlagi katere je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom, bi se le-ta moral zavedati, da so posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti dolžnika v času odloženega odločanja (četrti odstavek 237.a člena ZFPPIPP), hude. Zato bi si moral prizadevati, da le-te izpolni, za kar je imel vse možnosti.

11. Ob povedanem se pritožba izkaže kot neutemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo, ko je pred tem ugotovilo, da tudi ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).