Izvajanje videonadzora z zvočnim snemanjem v lokalih

Datum

24.07.2024

Številka

07121-1/2024/855

Kategorije

Informiranje posameznika, Sodni postopki, Video in avdio nadzor

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je po e-pošti prejel vaše zaprosilo za mnenje. Pojasnjujete, da redno montirate videonadzorne sisteme. Ugotavljate, da so se zadnja leta pojavile zelo dostopne kamere, ki precej razločno snemajo tudi zvok. Zanima vas, ali je dovoljena montaža in snemanje zvoka v kavarnah in podobnih objektih, kjer se posamezniki družijo in občasno izmenjujejo poslovne informacije z namenom zagotavljanja varnosti in varovanja premoženja?

* * *

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Odvisno od konkretnih okoliščin bi lahko pravno podlago za snemanje znotraj lokalov predstavljal npr. 78. člen ZVOP-2, ki ureja videonadzor znotraj delovnih prostorov, le če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji.

Glede dopustnosti snemanja zvoka z videonadzorom IP opozarja, da gre za resnično zelo izjemne situacije in nikakor ne za splošno dovoljeno snemanje zvoka z videonadzornim sistemom – upravljavec mora biti sposoben v okviru tehtanja zakonitih interesov (na podlagi točke (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe) med drugim izkazati »nujno potrebnost«, kar pomeni, da na drug način izvajanje videonadzora dejansko ni mogoče. Opozarjamo tudi, da bi zvočno snemanje v lokalu verjetno predstavljalo prekomeren poseg v zasebnost posameznikov.

Odgovornost za zakonito izvajanje videonadzora je na upravljavcu (oz. skupnih upravljavcih).

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja vam lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Upravljavec mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, ali za izvajanje videonadzora obstaja primerna pravna podlaga skladno z ZVOP-2 oz. Splošno uredbo. ZVOP-2 poleg splošnih določb o videonadzoru (76. člen) ureja tudi videonadzor dostopa v uradne službene oz. poslovne prostore (77. člen), videonadzor znotraj delovnih prostorov (78. člen), videonadzor v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu (79. člen) in videonadzor na javnih površinah (80. člen). V vseh drugih primerih mora obstajati pravna podlaga skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

(f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.

Ob tem opozarjamo, da se točka (f) ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog.

Odvisno od konkretnih okoliščin, bi lahko pravno podlago za snemanje znotraj lokalov predstavljal npr. 78. člen ZVOP-2, ki ureja videonadzor znotraj delovnih prostorov le če in v obsegu, v katerem so za to izpolnjeni pogoji. Več o tem lahko preberete v v Smernicah glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na povezavi: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-glede-izvajanja-videonadzora in v že izdanih mnenjih IP, npr. v mnenju št. 07121-1/2023/263 z dne 24. 2. 2023. Mnenja so dostopna s pomočjo iskalnika na: https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.

V zvezi z izvajanjem videonadzora, ki hkrati snema tudi zvok pojasnjujemo, da sedmi odstavek 76. člena ZVOP-2 določa vsebino zbirke posnetkov videonadzornega sistema. Ta vsebuje posnetek posameznika (slika), podatek o lokaciji, datum in čas posnetka, izjemoma, če je to posebej nujno potrebno, pa tudi zvok. Kot smo pojasnili v zgoraj citiranem mnenju, mora upravljavec glede snemanja zvoka z videonadzorom utemeljiti zakonite interese (točka (f) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe) na podlagi predhodnega testa tehtanja. Z njim presoja, ali so nameni, za katere si prizadeva upravljavec, zakoniti, ali je obdelava podatkov primerna in nujna za doseganje teh namenov ter ali obstaja ravnovesje med zasledovanim ciljem na eni strani in posegom v pravice in svoboščine posameznikov na drugi. Glede dopustnosti snemanja zvoka gre torej za resnično zelo izjemne situacije in nikakor ne za splošno dovoljeno snemanje zvoka z videonadzornim sistemom – upravljavec mora med drugim znati izkazati »nujno potrebnost«, kar pomeni, da na drug način izvajanje videonadzora dejansko ni mogoče.

Upravljavec mora torej v vsakem posameznem primeru izkazati pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov. Ob tem izpostavljamo, da bi v primeru, kot ga opisujete – zvočnega snemanja gostov v lokalu, šlo verjetno za prekomeren poseg v zasebnost posameznikov v širšem smislu iz 35. člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč in je varovana z instituti civilnega in kazenskopravnega varstva, za posledico pa ima lahko tudi kazensko in odškodninsko odgovornost.

Upravljavec mora izpolniti tudi druge obveznosti glede videonadzora, izpostavljamo, da mora posameznike predhodno obvestiti o izvajanju videonadzora, kot to določajo drugi do šesti odstavek 76. člena ZVOP-2 in 13. člen Splošne uredbe. Več o tem lahko preberete na povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/.

Odgovornost za zakonito obdelavo osebnih podatkov mora zagotoviti upravljavec (oz. skupna upravljavca, če namene in sredstva obdelave določata skupaj). Če v konkretnem primeru nastopate kot t.i. pogodbeni obdelovalec, ki izvaja videonadzor v imenu upravljavca, morate z upravljavcem skleniti pogodbo o obdelavi osebnih podatkov. Več o tem lahko preberete na povezavi: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/pogodbena-obdelava.

V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik

informacijska pooblaščenka

Pripravil

Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo