Vaše vprašanje v zvezi z domnevno spornim načinom pridobivanja osebnih podatkov s strani hrvaškega odvetnika

Datum

27.02.2023

Številka

07121-1/2023/243

Kategorije

Posredovanje osebnih podatkov, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 14.2.2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje v zvezi s trenutno prakso za pretirano zaračunavanje stroškov za neplačilo parkirnine na Hrvaškem, saj ugotavljate, da je Informacijski pooblaščenec že večkrat podal opozorilo o domnevno spornem  pridobivanju osebnih podatkov, saj ste tudi sami s strani hrvaškega odvetnika, preko slovenskega odvetnika, prejeli dopis za plačilo stroškov izterjave in v zvezi s katerim nameravate vložiti ugovor.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Kadar odvetnik pridobiva osebne podatke za namen izterjave neplačane parkirnine na Hrvaškem, je takšno pridobivanje podatkov zakonito, kadar odvetnik te podatke pridobiva za namen oprave ene izmed odvetniških storitev (npr. pošiljanje opomina domnevnemu neplačniku parkirnine). V primeru, kadar bi odvetnik podatke zgolj pridobil in pri tem ne bi opravil nobene dodatne storitve za svojo stranko, bi se v takšnem primeru zastavilo vprašanje nezakonite obdelave osebnih podatkov. Za nezakonito obdelavo bi lahko šlo tudi, če bi odvetnik osebne podatke, ki jih je pridobil, samo posredoval svoji stranki, ne da bi tudi sam opravil katerokoli dejanje odvetniškega poklica. 

O b r a z l o ž i t e v:

IP lahko podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih ali drugih upravnih postopkov presojati posameznih primerov obdelave osebnih podatkov.

V povezavi z vašim vprašanjem, ki se nanaša na pretirano zaračunavanje stroškov za neplačilo parkirnine na Hrvaškem vam uvodoma pojasnjujemo, da IP ne sme presojati vsebine upravičenosti prejetega zahtevka za plačilo kazni parkiranja na Hrvaškem, saj gre za ločeno pravno vprašanje, v katerega se IP na podlagi predpisov, ki določajo njegovo pristojnost, ne sme spuščati. V tem okviru vam tako podajamo zgolj mnenje v zvezi z upravičenostjo odvetnikov do pridobivanja osebnih podatkov domnevnih neplačnikov parkirnine na Hrvaškem. Dodajamo pa, da je z zadevno problematiko seznanjena tudi Odvetniška zbornica Slovenije, ki je že izdala mnenje o skladnosti ravnanja odvetnika z načeli in pravili Kodeksa odvetniške poklicne etike.

Obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvajajo odvetniki, ureja 10. člen Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 , 24/01 , 54/08 , 35/09 , 97/14 , 46/16 in 36/19 ; v nadaljevanju: ZOdv). Ta določa, da morajo, in sicer ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil, brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika.

Na podlagi in v skladu s pogoji, določenimi v 10. členu ZOdv, odvetnik podatke o neplačnikih parkirnine na Hrvaškem običajno pridobi iz evidence registriranih vozil in mu jih posredujejo upravne enote.

Odvetnik je torej upravičen do pridobivanja osebnih podatkov o domnevnih dolžnikih svoje stranke, kadar te podatke potrebuje za opravljanje dejanj, ki sodijo med storitve odvetniškega poklica. Storitve odvetniškega poklica so skladno z določbo 2. člena ZOdv pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje stranke v njihovih pravnih razmerjih, pri čemer ne zadošča, da gre na splošno za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, ampak mora odvetnik, upoštevajoč načelo sorazmernosti, dokazati, da so podatki nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke v posamični zadevi. To pa pomeni, da mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi.

Pri pridobivanju osebnih podatkov pa bo moral odvetnik, poleg določb ZOdv, upoštevati tudi določbe novega ZVOP-2, ki je začel veljati 26.1.2023 in ki v prvem odstavku 41. člena natančneje določa tudi samo vsebino zahteve za posredovanje podatkov, ki jo bo odvetnik vložil in sicer: podatke o vlagatelju zahteve (v konkretnem primeru, podatke o odvetniku), podpis, pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov, namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve itd.

Kadar torej odvetnik pridobiva osebne podatke, je takšno pridobivanje podatkov zakonito, kadar odvetnik te podatke pridobiva za namene oprave katerekoli storitve iz 2. člena ZOdv (npr. pošiljanje opominov, kot je to v vašem primeru). V primeru, kadar bi odvetnik podatke zgolj pridobil in pri tem ne bi opravil nobene dodatne storitve za svojo stranko, bi se v takšnem primeru zastavilo vprašanje morebitne zlorabe 10. člena ZOdv in s tem posledično sum nezakonite obdelave osebnih podatkov. Enako bi veljalo, če bi odvetnik osebne podatke, ki jih je pridobil, samo posredoval svoji stranki, ne da bi tudi sam opravil katerokoli dejanje odvetniškega poklica, bi lahko šlo za nezakonito obdelavo.

Takšno stališče izhaja tudi iz objave mnenja informacijske pooblaščenke ge. Mojce Prelesnik, ki ste ga priložili vašemu vprašanju.

V upanju, da ste dobili odgovore na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

Pripravila:

mag. Polona Štrekelj, univ. dipl. prav.

državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka