Jedro

Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 29. 3. 2022 sprejelo sklep, s katerim je začasno zastopnico prvega toženca odvetnico A. A. razrešilo začasnega zastopanja, ker je prvi toženec osebno dne 21. 2. 2022 v spis vložil pripravljalno vlogo in s tem nastopil pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je dne 12. 4. 2022 izdalo še pisni sklep oziroma odpravek sklepa, da se začasna zastopnica A. A., ki je bila določena prvi toženi stranki, razreši začasnega zastopanja.

Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 12. 4. 2022, je z vložitvijo vloge z dne 21. 2. 2022 prvi toženec nastopil pred sodiščem in je s tem odpadel razlog za zastopanje po začasnem zastopniku, saj lahko prvi toženec sam sodeluje v postopku (drugi odstavek 83. člena ZPP). Četudi sklep, izdan 12. 4. 2022, ko je odvetnica vložila pritožbo, še ni bil pravnomočen, to ne pomeni, da je imela odvetnica pravico vložiti pritožbo, saj je to pravico izgubila že z dnem 21. 2. 2022, ko je odpadel razlog za zastopanje; sklep z dne 12. 4. 2022 pa je zgolj deklaratorne narave. Iz spisa pa tudi ni razvidno, da je prvi toženec, potem ko se je javil sodišču, pooblastil odvetnico A. A. za zastopanje. Tako se izkaže, da je pritožbo vložila oseba kot začasna zastopnica prve tožene stranke, ki pa pravice zastopati prvega toženca v času vložitve pritožbe ni imela. Taka pritožba je nedopustna in jo je pritožbeno sodišče zato zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP).

Izrek

I.Pritožbeni zadevi, ki se vodita pod opr. št. Cp 221/2024 in I Cp 222/2024, se združita v enotno obravnavanje in se odslej vodita pod opr. št. Cp 221/2024.

II.Pritožba druge tožene stranke se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2024.

III.Pritožba odvetnice A. A. zoper delno zamudno sodbo Okrožnega sodišča v Celju P 443/2019 z dne 18. 5. 2022 se zavrže.

IV.Pritožba tožeče stranke se zavrne in se v izpodbijanem delu (odločitev v tč. II izreka o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od zneska 195.252,83 EUR od zapadlosti dalje do plačila) potrdi delna zamudna sodba sodišča prve stopnje.

V.Tožeča stranka, prva tožena stranka, druga tožena stranka in tretja tožena stranka same krijejo svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo odvetnice A. A.. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s svojo pritožbo, prvi in drugi toženi stranki pa mora povrniti stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, in sicer vsaki 1.493,28 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je 5. 4. 2024 izdalo sklep, s katerim je zavrglo pritožbo druge tožene stranke zoper sklep z dne 29. 1. 2024. Dne 18. 5. 2022 pa je izdalo delno zamudno sodbo, s katero je razsodilo: I. da je prva tožena stranka dolžna tožečima strankama plačati znesek 109.500 EUR; II. v presežku tožbeni zahtevek za znesek 85.752,83 EUR in za zakonske zamudne obresti, ki tečejo od zneska 195.252,83 EUR od zapadlosti dalje do plačila, zavrnilo; ter III. odločilo, da je prva tožena stranka dolžna povrniti tožečima strankama pravdne stroške v deležu 56 %, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom po pravnomočnosti te sodbe.

2.Zoper uvodoma navedeni sklep se je pritožila druga toženka. V pritožbi navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo sodišča, da nima pravnega interesa za pritožbo. Navaja, da toženci kot sosporniki vsi nosijo finančno breme in da je tudi predujem, ki ga tožnika zalagata za začasnega zastopnika, del stroškov postopka, kateri se bodo na koncu postopka odmerili in delili, kdo, kaj in koliko plača. Kot sospornica bo tudi sama, če se bo spor zanjo neugodno končal, bila deležna plačila teh stroškov. Meni, da ima kot sospornica pravico vlagati predloge in tudi pritožbo na sklep, ki ji je bil vročen. Nikjer ne piše, ali ji je bil sklep vročen le v vednost ali ne. Sosporniki so vsi v istem pravnem položaju, zato meni, da ima pravni interes na vložitev pritožbe. Ves dani predujem bo lahko njihovo, sosporniško, skupno breme, torej tudi njeno; oni pa ne vedo, če je tudi sedaj postavljena začasna zastopnica postavljena pravilno in zakonito ali ne. Prosi, da se njeni pritožbi ugodi.

3.Zoper delno zamudno sodbo pa sta se pritožili tožeča stranka in odvetnica A. A..

4.Tožeča stranka izpodbija odločitev v II. točki izreka delne zamudne sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano II. točko izreka delne zamudne sodbe spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku glede zakonskih zamudnih obresti v celoti ugodi in odloči, da je prva tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške postopka pred sodiščem prve stopnje kot tudi vse stroške tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno pa višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in delno zamudno sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter odloči, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške postopka pred sodiščem prve stopnje kot tudi vse stroške tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka navaja, da je izpodbijana sodba v II. točki izreka nepravilna in nezakonita. V nadaljevanju povzema tožbeni zahtevek, kot ga je postavila v tožbi, in obrazložitev prvostopenjskega sodišča, da je zahtevek tožeče stranke za zakonske zamudne obresti od zapadlosti dalje do plačila napačno postavljen in kot tak neizvršljiv, ker tek zakonskih zamudnih obresti ni opredeljiv. Izpostavlja obrazložitev sodišča, da gre za neodpravljivo sklepčnost po četrtem odstavku 318. člena ZPP, zato tožeče stranke ni pozvalo na odpravo nesklepčnosti, ampak je zahtevek v tem delu zavrnilo. Tožeča stranka navaja, da je stroka nesklepčnost tožbe oziroma tožbenega zahtevka ali njegovega dela definirala kot neutemeljenost dela zahtevka, pri čemer pa tožbeni zahtevek v konkretni zadevi ni neutemeljen in je tudi tek zakonskih zamudnih obresti opredeljiv, saj so datumi nastanka (oziroma nastajanja) škode znani in kot taki določeni. Skladno s sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se odškodninska obveznost, kakršna je tudi obveznost toženih strank, vključno s prvo toženo stranko, zoper katero je bila izdana izpodbijana sodba, šteje za zapadlo vse od nastanka škode dalje, kar določa tudi 165. člen Obligacijskega zakonika (OZ). Datum zapadlosti terjatve po tožbi tako izhaja iz samega opisa nastanka škode v tožbi, kar pa skladno s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije tudi zadostuje, saj le-to zastopa stališče, da če je datum teka zakonskih zamudnih obresti razviden iz tožbene naracije, je kot tak znan. Tožeča stranka še navaja, da s tožbo od toženih strank terja plačilo odškodnine zaradi nastale škode pri gradnji objekta - hiše, ki bi ga morala zgraditi HIŠE LITROP in nato dokončati tretje tožena stranka, vendar pa te svoje obveznosti nista izpolnili, zato je tožeči stranki nastala velika premoženjska škoda, ki ji še vedno nastaja. Namen postopka je tako jasen, gre za izpolnitev obveznosti plačila odškodnine za nastalo škodo tožeči stranki, kot to izhaja iz tožbe in nadaljnjih vlog tožeče stranke, na katere se v celoti tudi sklicuje. Tožeča stranka nadalje navaja, da brez posega v navedeno pa sodna praksa priznava zakonske zamudne obresti vsaj od vložitve tožbe dalje, saj tožena stranka pride v zamudo z izpolnitvijo obveznosti že z vložitvijo same tožbe. Na podlagi drugega odstavka 299. člena OZ namreč velja, da pride dolžnik v zamudo tudi z začetkom postopka, katerega namen je izpolnitev obveznosti dolžnika. V primeru zamude dolguje dolžnik še zakonske zamudne obresti na podlagi določb 378. člena OZ. Navaja, da je bila tožba vložena 4. 1. 2018 na takrat pristojno Okrožno sodišče v Kranju, kar izhaja iz prve točke obrazložitve izpodbijane sodbe, nesporno pa tudi iz spisovne dokumentacije, in je tako terjatev zapadla v plačilo najkasneje dne 4. 1. 2018, zato je določen in ne le določljiv dan zapadlosti terjatve tožeče stranke, od katerega dalje do plačila so tožene stranke dolžne plačati tožeči stranki tudi zakonske zamudne obresti. Meni, da prvostopenjsko sodišče tako zmotno ugotavlja, da je zahtevek tožeče stranke glede zakonskih zamudnih obresti neizvršljiv, ker tek zakonskih zamudnih obresti ni opredeljiv, zato ker ni navedenega datuma, saj je tožbeni zahtevek v celoti opredeljen in določen, navedeno velja tudi za tek zakonskih zamudnih obresti, saj se nenazadnje lahko šteje tek zakonskih zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbenega postopka.

5.Odvetnica A. A. izpodbija odločitve v I. in III. točki izreka delne zamudne sodbe zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo razveljavi v izpodbijanih delih in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zaradi v nadaljevanju pojasnjenih razlogov o odločitvi o pritožbi, pritožbeno sodišče ne povzema vsebine pritožbe.

6.Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo odvetnice A. A. zoper delno zamudno sodbo in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrže oziroma podredno zavrne.

7.Prvi toženec je po sedanji začasni zastopnici (odvetnici B. B.) vložil odgovor na pritožbo tožeče stranke zoper delno zamudno sodbo in predlagal zavrnitev pritožbe. Vložil pa je tudi odgovor na pritožbo odvetnice A. A. zoper delno zamudno sodbo in predlagal, da sodišče ugodi pritožbi in izpodbijano delno zamudno sodbo v I. in III. točki izreka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

8.Druga tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo odvetnice A. A.zoper delno zamudno sodbo in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano delno zamudno sodbo razveljavi ter vrne zadevo v obravnavo sodišču prve stopnje. Vložila pa je tudi odgovor na pritožbo tožeče stranke zoper delno zamudno sodbo in predlagala, da se pritožba zavrne kot neutemeljena.

9.Tretja tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo odvetnice A. A. zoper delno zamudno sodbo. Prereka pritožbene navedbe, ki se kakorkoli nanašajo na tretjo toženo stranko (razen, če se z navedbami izrecno psino ne strinja) in zatrjuje, da so pritožbene navedbe zmotne in neutemeljene. predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne. Vložila pa je tudi odgovor na pritožbo tožeče stranke zoper delno zamudno sodbo in predlagala zavrnitev pritožbe. Stroškov pritožbenega postopka v zvezi s tem odgovorom ni priglasila.

10.Pritožbeno sodišče je sprejelo naslednje odločitve:

I.da se pritožbeni zadevi, ki se vodita pod opr. št. Cp 221/2024 in I Cp 222/2024 združita v enotno obravnavanje in se odslej vodita pod opr. št. Cp 221/2024;

II.da se pritožba druge tožene stranke zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 4. 2024;

III.da se pritožba odvetnice A. A. se zavrže;

IV.da se pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. II izreka) potrdi delna zamudna sodba sodišča prve stopnje ter

V.da tožeča stranka, prva tožena stranka, druga tožena stranka in tretja tožena stranka same krijejo svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo odvetnice A. A. in da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s svojo pritožbo, prvi in drugi toženi stranki pa mora povrniti stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, in sicer vsaki 1.493,28 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila.

- k odločitvi pod tč. I.

11.Odločitev o pritožbi druge tožene stranke zoper sklep z dne 5. 4. 2024 je tesno povezana z odločitvijo o pritožbah zoper delno zamudno sodbo z dne 18. 5. 2022, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da je potrebno o vseh pritožbah odločiti skupaj in sočasno. Zato je v skladu s 300. členom ZPP pritožbeni zadevi opr. št. Cp 221/2024 in I Cp 222/2024 združilo v skupno obravnavanje in odločilo, da se zadeva odslej vodi pod opr št. Cp 221/2024.

- k odločitvi pod tč. II.

12.Pritožba ni utemeljena.

13.Pritožnica v pritožbi ni navedla, iz katerega dopustnega pritožbenega razloga (338. člen v zvezi s 366. členom ZPP) izpodbija sklep sodišča prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče opravilo pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP. Pri tem ni zasledilo nobene kršitve, na katero mora paziti po uradni dolžnosti.

14.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo druge toženke zoper sklep z dne 29. 1. 2024, s katerim je sodišče prve stopnje izdalo sklep o postavitvi začasnega zastopnika prvi toženi stranki, ker je štelo, da druga toženka nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 29. 1. 2024.

15.Za vsebinsko obravnavanje pritožbe morajo biti izpolnjene določene procesne predpostavke. Med drugim mora imeti pritožnik, če naj bo njegova pritožba dovoljena, tudi pravni interes zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP). Pravni interes je podan, če bi ugoditev njegovi pritožbi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči.

Ni bistveno, ali je bil sklep z dne 29. 1. 2024 vročen drugi toženki - pritožnici v vednost, zato ni relevantno, kar navaja pritožnica, da nikjer ne piše, ali ji je bil vročen le v vednost ali ne. Drži, da je predujem, ki ga tožnika založita za začasnega zastopnika, del stroškov postopka. O povrnitvi pravdnih stroškov pa odloči sodišče le na podlagi zahteve stranke, ne pa po uradni dolžnosti, zato je preuranjeno pritožbeno navajanje, da se bodo ti stroški na koncu postopka odmerjali in delili, kdo, kaj in koliko plača ter da bo kot sospornica tudi druga toženka, če se bo spor zanjo neugodno končal, bila deležna plačila teh stroškov. Zgolj ta, morebitni bodoči ekonomski interes pritožnici ne daje pravice do pritožbe zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika¹ in zato z gornjimi navedbami ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, da za pritožbeno izpodbijanje sklepa nima pravnega interesa, saj s postavitvijo začasnega zastopnika prvemu tožencu zoper njo ni bila sprejeta neugodna odločitev in se njen pravni položaj z odločitvijo drugostopenjskega sodišča, s katero bi odločilo o pritožbi zoper sklep z dne 29. 1. 2024, ne bi mogel izboljšati, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje.

16.Ni bistveno, ali je bil sklep z dne 29. 1. 2024 vročen drugi toženki - pritožnici v vednost, zato ni relevantno, kar navaja pritožnica, da nikjer ne piše, ali ji je bil vročen le v vednost ali ne. Drži, da je predujem, ki ga tožnika založita za začasnega zastopnika, del stroškov postopka. O povrnitvi pravdnih stroškov pa odloči sodišče le na podlagi zahteve stranke, ne pa po uradni dolžnosti, zato je preuranjeno pritožbeno navajanje, da se bodo ti stroški na koncu postopka odmerjali in delili, kdo, kaj in koliko plača ter da bo kot sospornica tudi druga toženka, če se bo spor zanjo neugodno končal, bila deležna plačila teh stroškov. Zgolj ta, morebitni bodoči ekonomski interes pritožnici ne daje pravice do pritožbe zoper sklep o postavitvi začasnega zastopnika1 in zato z gornjimi navedbami ne more izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje, da za pritožbeno izpodbijanje sklepa nima pravnega interesa, saj s postavitvijo začasnega zastopnika prvemu tožencu zoper njo ni bila sprejeta neugodna odločitev in se njen pravni položaj z odločitvijo drugostopenjskega sodišča, s katero bi odločilo o pritožbi zoper sklep z dne 29. 1. 2024, ne bi mogel izboljšati, kot je pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje.

Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno pritožbo druge toženke. Ker niso podani razlogi, navedeni v pritožbi, in tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP).

17.Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno pritožbo druge toženke. Ker niso podani razlogi, navedeni v pritožbi, in tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP).

- k odločitvi pod tč. III.

- k odločitvi pod tč. III.

Pritožba odvetnice A. A. zoper delno zamudno sodbo ni dopustna.

18.Pritožba odvetnice A. A. zoper delno zamudno sodbo ni dopustna.

Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 29. 3. 2022 sprejelo sklep, s katerim je začasno zastopnico prvega toženca odvetnico A. A. razrešilo začasnega zastopanja, ker je prvi toženec osebno dne 21. 2. 2022 v spis vložil pripravljalno vlogo in s tem nastopil pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je dne 12. 4. 2022 izdalo še pisni sklep oziroma odpravek sklepa, da se začasna zastopnica A. A., ki je bila določena prvi toženi stranki, razreši začasnega zastopanja.

19.Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 29. 3. 2022 sprejelo sklep, s katerim je začasno zastopnico prvega toženca odvetnico A. A. razrešilo začasnega zastopanja, ker je prvi toženec osebno dne 21. 2. 2022 v spis vložil pripravljalno vlogo in s tem nastopil pred sodiščem. Sodišče prve stopnje je dne 12. 4. 2022 izdalo še pisni sklep oziroma odpravek sklepa, da se začasna zastopnica A. A., ki je bila določena prvi toženi stranki, razreši začasnega zastopanja.

Odvetnica A. A. v pritožbi, vloženi 23. 6. 2022, navaja, da kot začasna zastopnica prvega toženca vlaga zoper delno zamudno sodbo pritožbo in izpostavlja, da sklep o razrešitvi nje kot začasne zastopnice z dne 12. 4. 2022 še ni postal pravnomočen in da zato meni, da je ta pritožba dovoljena. Pritožbeno sodišče se z odvetnico ne strinja. Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 12. 4. 2022, je z vložitvijo vloge z dne 21. 2. 2022 prvi toženec nastopil pred sodiščem in je s tem odpadel razlog za zastopanje po začasnem zastopniku, saj lahko prvi toženec sam sodeluje v postopku (drugi odstavek 83. člena ZPP). Četudi sklep, izdan 12. 4. 2022, ko je odvetnica vložila pritožbo, še ni bil pravnomočen, to ne pomeni, da je imela odvetnica pravico vložiti pritožbo, saj je to pravico izgubila že z dnem 21. 2. 2022, ko je odpadel razlog za zastopanje; sklep z dne 12. 4. 2022 pa je zgolj deklaratorne narave. Iz spisa pa tudi ni razvidno, da je prvi toženec, potem ko se je javil sodišču, pooblastil odvetnico A. A. za zastopanje. Tako se izkaže, da je pritožbo vložila oseba kot začasna zastopnica prve tožene stranke, ki pa pravice zastopati prvega toženca v času vložitve pritožbe ni imela. Taka pritožba je nedopustna in jo je pritožbeno sodišče zato zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP).

- k odločitvi pod tč. IV.

20.Odvetnica A. A. v pritožbi, vloženi 23. 6. 2022, navaja, da kot začasna zastopnica prvega toženca vlaga zoper delno zamudno sodbo pritožbo in izpostavlja, da sklep o razrešitvi nje kot začasne zastopnice z dne 12. 4. 2022 še ni postal pravnomočen in da zato meni, da je ta pritožba dovoljena. Pritožbeno sodišče se z odvetnico ne strinja. Kot je že ugotovilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 12. 4. 2022, je z vložitvijo vloge z dne 21. 2. 2022 prvi toženec nastopil pred sodiščem in je s tem odpadel razlog za zastopanje po začasnem zastopniku, saj lahko prvi toženec sam sodeluje v postopku (drugi odstavek 83. člena ZPP). Četudi sklep, izdan 12. 4. 2022, ko je odvetnica vložila pritožbo, še ni bil pravnomočen, to ne pomeni, da je imela odvetnica pravico vložiti pritožbo, saj je to pravico izgubila že z dnem 21. 2. 2022, ko je odpadel razlog za zastopanje; sklep z dne 12. 4. 2022 pa je zgolj deklaratorne narave. Iz spisa pa tudi ni razvidno, da je prvi toženec, potem ko se je javil sodišču, pooblastil odvetnico A. A. za zastopanje. Tako se izkaže, da je pritožbo vložila oseba kot začasna zastopnica prve tožene stranke, ki pa pravice zastopati prvega toženca v času vložitve pritožbe ni imela. Taka pritožba je nedopustna in jo je pritožbeno sodišče zato zavrglo (prvi odstavek 351. člena ZPP).

Pritožba tožeče stranke zoper odločitev v II. točki izreka izpodbijane delne zamudne sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti, k tečejo od zneska 195.252,83 EUR od zapadlosti dalje do plačila, ni utemeljena.

- k odločitvi pod tč. IV.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke glede zakonskih zamudnih obresti, ki jih zahteva "od zapadlosti dalje do plačila" neizvršljiv, ker tek zakonskih zamudnih obresti ni opredeljiv, zato ker ni navedenega datuma zapadlosti. Tožeča stranka zmotno meni, da je tek zakonskih zamudnih obresti opredeljiv, ker so datumi nastanka (oziroma nastajanja) škode znani in kot taki določeni, in sicer da datum zapadlosti terjatve po tožbi izhaja iz samega opisa nastanka škode. Pojasniti je, da je izvršljiv izrek sodbe in ne obrazložitev, zato mora biti v izreku navedeno, od kdaj dalje tečejo zamudne obresti od vtoževane terjatve. Zato ne drži, da je tožbeni zahtevek v celoti opredeljen in določen in da navedeno velja tudi za tek zakonskih zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da v tem primeru do presoje sklepčnosti tega dela tožbenega zahtevka sploh ni moglo priti, ker je bila tožba nepopolna. Tožeča stranka pa pritožbeno ne uveljavlja procesne kršitve, ker sodišča prve stopnje ni poskrbelo za odpravo te pomanjkljivosti. Tožeča stranka v tožbi (niti podredno) ni zahtevala zakonskih zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje in ni podala nobenih navedb v zvezi s slednjim, zato so prepozne njene pritožbene navedbe, da sodna praksa priznava zakonske zamudne obresti vsaj od vložitve tožbe dalje, saj tožena stranka pride v zamudo z izpolnitvijo obveznosti že z vložitvijo same tožbe, in navedbe, da se nenazadnje lahko šteje tek zakonskih zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje, da je bila tožba vložena 4. 1. 2018 in da je terjatev tožeče stranke tako zapadla v plačilo najkasneje dne 4. 1. 2018. Pritožbeno sodišče slednjih navedb ne sme upoštevati, ker tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti (prvi odstavek 337. člen ZPP).

21.Pritožba tožeče stranke zoper odločitev v II. točki izreka izpodbijane delne zamudne sodbe o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti, k tečejo od zneska 195.252,83 EUR od zapadlosti dalje do plačila, ni utemeljena.

Ker niso podani razlogi, navedeni v pritožbi, in tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu tč. II izreka potrdilo delno zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

22.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke glede zakonskih zamudnih obresti, ki jih zahteva "od zapadlosti dalje do plačila" neizvršljiv, ker tek zakonskih zamudnih obresti ni opredeljiv, zato ker ni navedenega datuma zapadlosti. Tožeča stranka zmotno meni, da je tek zakonskih zamudnih obresti opredeljiv, ker so datumi nastanka (oziroma nastajanja) škode znani in kot taki določeni, in sicer da datum zapadlosti terjatve po tožbi izhaja iz samega opisa nastanka škode. Pojasniti je, da je izvršljiv izrek sodbe in ne obrazložitev, zato mora biti v izreku navedeno, od kdaj dalje tečejo zamudne obresti od vtoževane terjatve. Zato ne drži, da je tožbeni zahtevek v celoti opredeljen in določen in da navedeno velja tudi za tek zakonskih zamudnih obresti. Pritožbeno sodišče izpostavlja, da v tem primeru do presoje sklepčnosti tega dela tožbenega zahtevka sploh ni moglo priti, ker je bila tožba nepopolna. Tožeča stranka pa pritožbeno ne uveljavlja procesne kršitve, ker sodišča prve stopnje ni poskrbelo za odpravo te pomanjkljivosti. Tožeča stranka v tožbi (niti podredno) ni zahtevala zakonskih zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje in ni podala nobenih navedb v zvezi s slednjim, zato so prepozne njene pritožbene navedbe, da sodna praksa priznava zakonske zamudne obresti vsaj od vložitve tožbe dalje, saj tožena stranka pride v zamudo z izpolnitvijo obveznosti že z vložitvijo same tožbe, in navedbe, da se nenazadnje lahko šteje tek zakonskih zamudnih obresti od vložitve tožbe dalje, da je bila tožba vložena 4. 1. 2018 in da je terjatev tožeče stranke tako zapadla v plačilo najkasneje dne 4. 1. 2018. Pritožbeno sodišče slednjih navedb ne sme upoštevati, ker tožeča stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla pravočasno navesti (prvi odstavek 337. člen ZPP).

- k odločitvi pod tč. V.

O pritožbenih stroških odvetnice A .A., priglašenih v pritožbi zoper delno zamudno sodbo, je sodišče prve stopnje že odločilo s sklepom P 443/2019 z dne 29. 7. 2022, ki je postal pravnomočen dne 15. 10. 2022, zato pritožbeno sodišče o priglašenih stroških ni odločalo. Tožeča stranka, druga tožena stranka in tretja tožena stranka same krijejo svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo odvetnice A. A., saj sodišče glede na določbe ZPP o stroških postopka ne more naložiti stroškov v breme osebe, ki ni stranka pravdnega postopka. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s svojo pritožbo, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), prvi in drugi toženi stranki pa mora povrniti stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj sta se v vlogah opredelili do pritožbenih navedb, zaradi česar je šteti, da so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo potrebni pravdni stroški. Prvi toženi stranki in drugi toženi stranki je sodišče priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo, in sicer vsaki po 2000 točk oziroma 1.200 EUR po tar. št. 22/1 Odvetniške tarife - OT, 2 % materialne stroške (24 EUR) in 22 % DDV (269,28 EUR), skupaj vsaki po 1.493,28 EUR. Ni pa priznalo drugi toženi stranki priglašenega stroška pregleda pritožbe (100 točk), ker je to opravilo ovrednoteno že v storitvi sestave odgovora na pritožbo. Tožeča stranka je dolžna na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odmerjene stroške povrniti prvi in drugi toženi stranki v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

23.Ker niso podani razlogi, navedeni v pritožbi, in tudi ne tisti, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu tč. II izreka potrdilo delno zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

------------------------------- ¹ Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 29. 1. 2024 zmotno navedlo, da je zoper sklep dovoljena pritožba, saj zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP).

- k odločitvi pod tč. V.

Zveza:

24.O pritožbenih stroških odvetnice A .A., priglašenih v pritožbi zoper delno zamudno sodbo, je sodišče prve stopnje že odločilo s sklepom P 443/2019 z dne 29. 7. 2022, ki je postal pravnomočen dne 15. 10. 2022, zato pritožbeno sodišče o priglašenih stroških ni odločalo. Tožeča stranka, druga tožena stranka in tretja tožena stranka same krijejo svoje stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo odvetnice A. A., saj sodišče glede na določbe ZPP o stroških postopka ne more naložiti stroškov v breme osebe, ki ni stranka pravdnega postopka. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka v zvezi s svojo pritožbo, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP), prvi in drugi toženi stranki pa mora povrniti stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj sta se v vlogah opredelili do pritožbenih navedb, zaradi česar je šteti, da so stroški v zvezi z odgovorom na pritožbo potrebni pravdni stroški. Prvi toženi stranki in drugi toženi stranki je sodišče priznalo stroške za sestavo odgovora na pritožbo, in sicer vsaki po 2000 točk oziroma 1.200 EUR po tar. št. 22/1 Odvetniške tarife - OT, 2 % materialne stroške (24 EUR) in 22 % DDV (269,28 EUR), skupaj vsaki po 1.493,28 EUR. Ni pa priznalo drugi toženi stranki priglašenega stroška pregleda pritožbe (100 točk), ker je to opravilo ovrednoteno že v storitvi sestave odgovora na pritožbo. Tožeča stranka je dolžna na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odmerjene stroške povrniti prvi in drugi toženi stranki v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku izpolnitvenega roka (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika).

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 83, 83/2, 351, 351/1

------------------------------- 1 Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 29. 1. 2024 zmotno navedlo, da je zoper sklep dovoljena pritožba, saj zoper odločbe, izdane med pripravami za glavno obravnavo in se nanašajo na vodstvo postopka, ni pritožbe (tretji odstavek 270. člena ZPP).

Pridruženi dokumenti:*

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.