Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Druga dolžnica je zoper ta sklep vložila ugovor, v katerem ni izpodbijala zgolj stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v okviru odločanja o ugovoru druge dolžnice in sprejetja odločitve o ugovoru (sklep z dne 15. 2. 2016), skladno s prvim odstavkom 53. člena ZIZ odločiti tudi o navedbah druge dolžnice, s katerimi izpodbija stroškovno odločitev iz sklepa o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu dovolilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnine dolžnikov in na denarna sredstva druge dolžnice pri organizaciji za plačilni promet (I. točka izreka), za izvršitelja določilo D.P. (II. točka izreka) in dolžnikoma naložilo, da upniku v 8 dneh povrneta 30,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).
2. Zoper navedeni sklep je druga dolžnica skladno z drugim odstavkom 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) vložila ugovor. V njem se protivi dovolitvi izvršbe na nova sredstva izvršbe, ker je svoj del terjatve že poravnala, v stanovanju pa ni nikoli živela. Iz istih razlogov ter iz razloga, ker nima sredstev za lastno preživetje in preživetje otrok, se protivi tudi naloženim stroškom, ki so nastali z dovolitvijo novih izvršilnih sredstev.
3. Pritožba v delu zoper stroškovno odločitev ni utemeljena.
4. Po drugem odstavku 9. člena in prvem odstavku 53. člena ZIZ ima dolžnik zoper sklep, s katerim sodišče dovoli izvršbo, ugovor. Kot pristojno o njem odloča sodišče prve stopnje (54. člen ZIZ). Le v primeru, če dolžnik izpodbija samo odločitev o stroških, v konkretnem primeru je bila stroškovna odločitev sprejeta v III. točki izreka prvostopenjskega sklepa, je dolžnikovo pravno sredstvo pritožba (prvi odstavek 9. člena ZIZ) in o njej odloča kot pristojno sodišče višje sodišče (peti odstavek 6. člena ZIZ).
5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom, citiranim v uvodu skladno s tretjim odstavkom 34. člena ZIZ dovolilo nadaljevanje izvršbe na novo sredstvo izvršbe (I. točka izreka) in določilo izvršitelja (II. točka izreka) ter odločilo o upnikovih stroških predloga za nadaljevanje izvršbe na nova sredstva izvršbe (III. točka izreka). Druga dolžnica je zoper ta sklep vložila ugovor, v katerem ni izpodbijala zgolj stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v okviru odločanja o ugovoru druge dolžnice in sprejetja odločitve o ugovoru (sklep z dne 15. 2. 2016), skladno s prvim odstavkom 53. člena ZIZ odločiti tudi o navedbah druge dolžnice, s katerimi izpodbija stroškovno odločitev iz sklepa o dovolitvi izvršbe na novo sredstvo izvršbe (sklep z dne 30. 11. 2015). Ker tega ni storilo, in ker je sklep o ugovoru že pravnomočen (sklep je postal pravnomočen dne 15. 3. 2016) je v ugovoru uveljavljane navedbe, ki se nanašajo na stroškovno odločitev, v nadaljevanju presodilo sodišče druge stopnje.
6. Z izpodbijano odločitvijo je sodišče prve stopnje upniku priznalo stroške sodne takse za predlog za nadaljevanje izvršbe z novimi sredstvi izvršbe v višini 30,00 EUR in ta znesek na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ naložilo v plačilo dolžnikoma.
7. Po citirani določbi mora dolžnik upniku povrniti stroške, potrebne za izvršbo. Drugostopenjsko sodišče soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da so bili upniku priznani stroški sodne takse potrebni za izvršbo. Upnik s sredstvi, na katere je bila dovoljena izvršba s sklepom o izvršbi z dne 5. 6. 2014, to je na nepremičnine dolžnikov in plačo druge dolžnice, torej že v letu 2014, do sedaj ni bil poplačan, zato je upnik upravičeno predlagal izvršbo še z novimi sredstvi izvršbe, sodišče pa mu je z izpodbijanim sklepom utemeljeno sledilo. Predlog za izvršbo na novo sredstvo je bil zaradi tega, da bo upnik prišel do poplačila svoje terjatve v postopku prisilne izterjave potreben, posledično tudi stroški nastali s tem predlogom. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v tarifni številki 4012 predpisuje sodno takso za postopek o predlogu upnika, naj sodišče poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma predmeti, v višini 30,00 EUR. Ker so upniku z vložitvijo predloga nastali stroški sodne takse in so bili potrebni za izvršbo, jih je sodišče prve stopnje kot take na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ utemeljeno naložilo v plačilo dolžnikoma.
8. Neutemeljeno se druga dolžnica upira tem stroškom s trditvami o poravnavi njenega dela terjatve. Druga dolžnica namreč v izvršilnem naslovu nastopa kot solidarna dolžnica in zastaviteljica. Kot taka odgovarja za poplačilo celotne terjatve. Pri tem dejstvo, da stanovanje ni uporabljala, ni relevantno. Odločilno je le to, da se je v notarskem zapisu upniku zavezala za poplačilo terjatve v višini kot jo izterjuje upnik v tem postopku.
9. Socialna stiska in posledično nezmožnost plačila stroškov upniku ne vpliva na pravilnost odločitve. ZST-1 omogoča le oprostitev plačila sodne takse zavezanca za plačilo, to je tistega, ki mora takso plačati, zato ker predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja (ne pa stranke, katera je skladno s procesnim zakonom dolžna povrniti stroške sodne takse nasprotni stranki). Tudi določbe ZIZ, Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (9. člen) ne dajejo podlage za razbremenitev socialno šibkega dolžnika, in sicer plačila stroškov izvršbe, ki nastanejo upniku oziroma se izplačajo v breme proračuna. Šibko premoženjsko stanje dolžnika lahko predstavlja le dejansko oviro za opravo izvršbe in preprečuje poplačilo upnika.
10. Iz navedenih razlogov pritožba druge dolžnice ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo.
11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).