Jedro

Glede na določbo 10. člena ZBPP in ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih in kazenskih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne določa, tožnica nima stvarne legitimacije za vložitev prošnje za BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP zavrgel prošnjo gospodarske družbe A. d.o.o. (tožnice) za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine ter za vložitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku, vse zoper direktorja gospodarske družbe B. d.o.o. Organ je navedel, da je prošnja tožnice glede na 10. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki našteva upravičence do brezplačne pravne pomoči (katerega organ tudi citira), nedovoljena. Tožnica bi nastopala kot tožnica v eventualnem pravdnem postopku oziroma kot oškodovanka v kazenskem postopku. 10. člen ZBPP gospodarske družbe ne predvideva med taksativno naštete upravičence do brezplačne pravne pomoči, niti ne more biti tožnica upravičena za zahtevano obliko brezplačne pravne pomoči po nobenem drugem v RS veljavnem zakonu.

Tožnica je v tožbi uvodoma pojasnila okoliščine, zaradi katerih bi sprožila ustrezne sodne postopke in za katere je zaprosila za BPP. Gre namreč za neplačilo opravljenih storitev po podizvajalski pogodbi s podjetjem B. d.o.o. z dne 27. 10. 2009 v višini 49.599,50 EUR. Podjetje B. d.o.o. je bilo najprej v postopku prisilne poravnave, sedaj je v stečaju. Zaradi neplačila niso mogli plačati svojih davčnih obveznosti, kar je privedlo do blokade transakcijskega računa s strani DURS. Ker niso mogli plačati delavcev, je prišlo do sporazumnih odpovedi, prosili so tudi za socialno pomoč, pa je niso dobili, obrnili so se tudi na varuha človekovih pravic. Zakoniti zastopnik tožnice je bil zaradi pomanjkanja denarnih sredstev prisiljen poslati svojega 4-letnega sina v Makedonijo k ženinim staršem in se zaposliti v drugem podjetju, tako tudi žena, ker pa nimata poklica, delata za minimalne plače. 14. in 18. 5. 2010 je bila podana kazenska ovadba zoper direktorja B. d.o.o. A.A., zaradi kaznivega dejanja goljufije, saj jih je preslepil. Navedla je še, da je bila prošnja za BPP prvič zavrnjena, sedaj je ponovno. Edino možnost za rešitev situacije vidi v odobritvi prošnje. Družini zakonitega zastopnika tožnice je nastala in ji še nastaja velika škoda. Predlagala je, da če po zakonu pravna pomoč ni dovoljena, da sodišče glede na opisano situacijo zadevo uredi s posebnim aktom, saj so popolnoma uničeni in potrebujejo brezplačno pravno pomoč.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna upravičenost tožnice kot pravne osebe do brezplačne pravne pomoči. ZBPP v svojem 10. členu določa upravičence do brezplačne pravne pomoči. Med te šteje: državljane Republike Slovenije, ki v Republiki Sloveniji tudi stalno prebivajo, tujce z dovoljenjem za stalno ali začasno prebivanje v Republiki Sloveniji in osebe brez državljanstva (apatridi), ki zakonito prebivajo v Republiki Sloveniji, druge tujce pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenije, nevladne organizacije in združenja pod tam določenimi pogoji ter druge osebe, za katere zakon ali mednarodna pogodba, ki obvezuje Republiko Slovenijo, določa, da so upravičenci do brezplačne pravne pomoči. Sodišče ugotavlja, da je odločitev organa za BPP pravilna. Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnica gospodarska družba, torej pravna oseba, ki je prošnjo za dodelitev BPP vložila za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev plačila stroškov v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine ter za vložitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. Glede na citirano zakonsko določbo ZBPP in ob upoštevanju, da upravičenja do dodelitve brezplačne pravne pomoči za pravne osebe v tovrstnih primerih (tj. v civilnih in kazenskih postopkih) drug zakon oziroma mednarodna pogodba ne določa, tožnica nima stvarne legitimacije za vložitev prošnje za BPP in je organ za BPP njeno prošnjo pravilno zavrgel. Pravne osebe imajo pravico do pridobitve brezplačne pravne pomoči le v primeru iz šestega odstavka 223. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, če pravna oseba nima sredstev za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, in to v obliki oprostitve plačila predujma za kritje teh stroškov. Za tak primeru pa v obravnavani zadevi nedvomno ne gre.

Glede na navedeno sodišče zato ne more upoštevati tožničinih ugovorov, saj ti na drugačno odločitev sodišča glede na okoliščine primera in materialnopravni predpis, ki velja za to zadevo, ne morejo vplivati. Sodišče tudi ne more slediti tožničinemu predlogu za izdajo posebnega akta glede na v tožbi opisano situacijo, saj za to ne v ZBPP in ne v Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nima podlage. Sodišče v upravnem sporu namreč presoja zakonitost in pravilnost dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v položaj tožnice oziroma tožnika in ki ga tožnik v upravnem sporu izpodbija (2. člen Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), izdani upravni akt pa lahko spremeni (in torej samo odloči o stvari) le v primerih, ko ugotovi njegovo nezakonitost. Ker je po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.