Jedro

Solastniški deleži na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v kateri je tudi sporni poslovni prostor, niso brez pomena, ampak se upoštevajo za posamezni del stavbe, za katerega na način, določen z ZVEtL-1 ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobenega pridobitelja posameznega dela stavbe.

ZVEtL-1 v prvem odstavku 35. člena daje možnost, da udeleženci in druge osebe po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, svoje pravice na skupnih in posameznih delih lahko uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo in sklep z dne 30. 11. 2021 v zvezi s sklepom z dne 23. 6. 2022 v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je 30. 11. 2021 izdalo sklep, v katerem je ugotovilo obstoj etažne lastnine na stavbah ... 20, 20A in 20B.

2.Zoper ta sklep so nasprotni udeleženci A. A., B. B., C. C.,1 D. C., E. C. in G. G. vložili pravočasne pritožbe. Pritožbe E. C., G. G., D. C. in B. B. so enake, za vse je sporen posamezni del stavbe 0000-897-5 (poslovni prostor), za katerega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v celoti v lasti družbe H., d. o. o. Pritožniki temu nasprotujejo in opozarjajo, da je H., d. o. o., solastnik poslovnega prostora le do 1/2. Drugo 1/2 zaseda na podlagi najemne pogodbe. Sklicujejo se na seznam imetnikov lastninske pravice (III. točka na 4. strani sklepa z dne 31. 11. 2021), iz katerega je razvidno, da ima stavba 19 solastnikov, od katerih jih je le 11 dobilo posamezni del stavbe. Menijo, da si drugo 1/2 poslovnega prostora delijo preostali v III. točki našteti solastniki, ki niso navedeni v napačni X. točki sklepa. Tudi A. A. v pritožbi nasprotuje odločitvi glede poslovnega prostora št. 5. Zatrjuje, da družba H., d. o. o., v postopku ni predložila nobene vloge, v kateri bi zatrjevala svojo lastninsko pravico, prav tako ne listine iz katere bi ta izhajala.

3.Sodišče prve stopnje je pritožbe vročilo družbi H., d. o. o., ki je posredovala pogodbo (B13-14), iz katere izhaja podlaga za vpis solastniškega deleža te družbe v zemljiško knjigo. Ker noben od pritožnikov trditvi in predloženemu dokazilu ni nasprotoval, je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku2 (v nadaljevanju: ZNP-1) 23. 6. 2022 izdalo sklep, s katerim je spremenilo peto alinejo X. točke prvotnega sklepa, ki govori o solastnikih posameznega dela stavbe 0000-897-5. Tako je ugotovilo, da je do 1/2 solastnica tega posameznega dela družba H., d. o. o., kot solastnike druge 1/2 pa je ugotovilo solastnike parc. št. 124/59, k. o. ... II, in sicer do polovice v 2. alineji III. točke sklepa z dne 30. 11. 2021 ugotovljenih deležev.

4.Zoper sklep z dne 23. 6. 2022 so pravočasne pritožbe vložili G. G., D. C., B. B. in E. C. Vsi se sklicujejo na pravnomočno III. točko prvotnega sklepa in tam ugotovljene solastniške deleže. Poudarjajo, da je delež, ki ga imajo na poslovnem prostoru, ugotovljen v nasprotju s pravnomočno ugotovljenim deležem iz III. točke sklepa in sicer se je v sklepu z dne 23. 6. 2022 ta delež nerazumljivo zmanjšal za 1/2. Kot solastniki spornega poslovnega prostora se pojavljajo nekateri solastniki, ki so že v celoti uveljavili svoje solastne deleže in postali etažni lastniki drugih delov stavbe (npr. I. 0000-940-4, itd). Poleg tega se pojavljajo novi solastniki, ki sploh niso bili navedeni v III. točki prvotnega sklepa (npr. J. J., K. K., L. L., Javni stanovanjski sklad). Menijo, da družba H., d. o. o., ne more biti solastnica do 1/2, saj znaša njen solastniški delež na celotni nepremičnini 62/10000 in 1092/10000, kolikor naj bi pridobila od M.-a. Njen delež bi bil tako večji kot ji gre po pravnomočni III. točki prvotnega sklepa. Sicer pa so pričakovali, da bo 1/2 poslovnega prostora pripadlo družbi H., d. o. o., preostala polovica pa solastnikom, navedenim v najemni pogodbi: G. G., A. A., E. C., D. C., B. B., C. C., N. N. in O. O. Sodišče je namesto tega zmotno delilo poslovni prostor z ulomki solastniških deležev, kar je privedlo do tega, da ima H., d. o. o., veliko večji delež, kot bi mu šel po III. točki prvotnega sklepa, oškodovani pa so ostali solastniki, katerih solastni delež se je bistveno zmanjšal.

4.Navajajo pa tudi, da družba P., d. o. o., sploh ni solastnik predmetnih nepremičnin, zato ne more biti stranka.

5.Nasprotna udeleženka družba H., d. o. o., je na pritožbe odgovorila. V odgovoru na pritožbe zoper sklep z dne 30. 11. 2021 je pojasnila, da je solastnica posameznega dela stavbe 0000-897-5 do 1/2 in za svoje trditve predložila dokazilo. V odgovoru na pritožbo zoper sklep z dne 23. 6. 2022 pa je pritožbam nasprotovala, predlagala njihovo zavrnitev in potrditev sklepa.

6.Pritožbe niso utemeljene.

7.Glede statusa predlagateljice, družbe P., d. o. o., (in predlaganega vstopa družbe R., d. o. o., ki je od P., d. o. o., pridobila lastninsko pravico) je vse potrebno pojasnilo sodišče prve stopnje: bistven je trenutek izdaje odločbe o vzpostavitvi etažne lastnine (drugi odstavek 27. člena ZVEtL-1), le do takrat lahko pridobitelji posameznih delov na stavbi prijavijo svojo udeležbo. Ker je novi pridobitelj prijavil udeležbo 10. 12. 2021, kar je po izdaji sklepa z dne 30. 11. 2021, je navedeno prijavo udeležbe sodišče prve stopnje pravilno zavrglo, pritožbeni postopek pa se nadaljuje s predlagateljem.

8.Ugotovitev, da je nasprotna udeleženka družba H., d. o. o., do 1/2 solastnica posameznega dela stavbe 0000-897-5, je pravilna. Sodišče prve stopnje je tako odločitev podrobno pojasnilo v 11. do 13. točki obrazložitve sklepa z dne 23. 6. 2022. Solastniški delež izhaja iz pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dne 20. 12. 2001 (B14). Družba H., d. o. o., je v odgovoru na pritožbe zoper prvotni sklep pojasnila, da ni v celoti lastnica spornega poslovnega prostora, ampak do 1/2. Za svojo trditev je priložila že navedeno pogodbo z dne 20. 12. 2001. Vlogo s prilogo je sodišče prve stopnje vročilo vsem ostalim udeležencem in jih pozvalo, da sporočijo, če tem navedbam nasprotujejo. Ker jim nihče ni nasprotoval, je pravilno odločilo, kot je povzeto v 3. točki te obrazložitve. Pogodba z dne 20. 12. 2001 daje podlago za ugotovitev, da je družba H., d. o. o., do 1/2 solastnica posameznega dela stavbe 0000-897-5.

9.Ta ugotovitev pa ne posega v solastniške deleže, ki jih imajo udeleženci na nepremičnini, na kateri stoji stavba ... 20A in 20B, ID znak 0000-897. Ko namreč pritožniki opozarjajo na v 2. alineji III. točke sklepa z dne 30. 11. 2021 pravnomočno ugotovljene deleže, je treba pojasniti, da gre za deleže na parceli 0000 124/59, na kateri stoji stavba .. 20A in 20B, ID znakom 0000-897. Tudi delež družbe H., d. o. o., na katerega se sklicujejo pritožniki, predstavlja delež na nepremičnini, na kateri stoji stavba X. 20A in 20B, in ne deleža na poslovnem prostoru kot posameznem delu stavbe. Svojo solastninsko pravico na posameznem delu stavbe je družba H., d. o. o., izkazala s pogodbo z dne 20. 12. 2001 (B14). Solastniški deleži na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v kateri je tudi sporni poslovni prostor, seveda niso brez pomena, ampak se upoštevajo za posamezni del stavbe, za katerega na način, določen z Zakonom o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča3 (v nadaljevanju: ZVEtL-1), ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobenega pridobitelja posameznega dela stavbe (prim. prvi odstavek 31. člena ZVEtL-1). Tak je tudi obravnavani primer. Pojasnjeno je bilo, da je za 1/2 posameznega dela stavbe 0000-897-5 pravni temelj za pridobitev solastninske pravice izkazala družba H., d. o. o., za drugo 1/2 pa nihče od ostalih udeležencev postopka ni uveljavljal solastninske pravice. Sodišče prve stopnje se je zato pravilno oprlo na že navedeni prvi odstavek 31. člena ZVEtL-1 in kot solastnike druge 1/2 posameznega dela stavbe 0000-897-5 upoštevalo vse zemljiškoknjižne lastnike nepremičnine, na kateri je stavba s spornim poslovni prostorom. Odgovor na vprašanje, zakaj so njihovi solastniški deleži zmanjšani na polovico, je povsem matematične narave: če je namreč predmet delitve zgolj polovica celote, so (gledano deleže na celoti) deleži na polovici pol manjši.

10.Najemna pogodba, na katero se sklicujejo pritožniki, ne more biti odločilna in ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve. Vprašanje, ali so kot najemodajalci navedeni vsi solastniki nepremičnine, ki je predmet najema, namreč ne posega v vprašanje lastništva, saj gre zgolj za obligacijsko razmerje med najemnikom in najemodajalcem.

11.Iz pritožb je mogoče razbrati, da pritožniki menijo, da bi morali postati solastniki druge 1/2 posameznega dela stavbe 0000-897-5 samo tisti etažni lastniki, ki niso pridobili lastništva posameznih delov stavbe. Razlogi, zakaj je takšno stališče zmotno, so bili že pojasnjeni v 9. točki obrazložitve. Vseeno pa ZVEtL-1 v prvem odstavku 35. člena daje možnost, da udeleženci in druge osebe po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, svoje pravice na skupnih in posameznih delih lahko uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju. Ta določba tako, kljub izdanemu sklepu o ugotovitvi obstoja etažne lastnine, tudi pritožnikom daje možnost, da uveljavljajo svojo morebitno pravico na sporni 1/2 posameznega dela stavbe 0000-897-5.

12.Pritožniki navajajo, da so se pri solastnini posameznega dela stavbe 0000-897-5 pojavile osebe, ki niso zajete v 2. alineji III. točke sklepa z dne 30. 11. 2021, pri čemer izrecno navajajo priimke J. J., K. K., L. L. in Javni stanovanjski sklad. Razen v uvodu (kjer so našteti vsi udeleženci postopka), te osebe v sklepu z dne 23. 6. 2022 niso omenjene: ne v izreku in tudi ne v obrazložitvi.

13.Odgovoriti je treba še na navedbo iz pritožbe B. B. (zoper sklep z dne 23. 6. 2022), ki prosi za pojasnilo, od kje razlika med njenim deležem in deležem njene sestre C. C. v sklepu z dne 30. 11. 2021, saj sta obe delež pridobili na podlagi dedovanja po očetu F. C. Kot že sama pritožba pove, gre za vprašanje, ki se nanaša na sklep z dne 30. 11. 2021 in ga v okviru reševanja pritožbe zoper sklep z dne 23. 6. 2022 ni mogoče obravnavati. Ker v tem delu zoper sklep z dne 23. 6. 2023 ni bilo pritožbe, je odločitev postala pravnomočna z iztekom pritožbenega roka.

14.Ker zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo.

-------------------------------

1Ker ni plačala sodne takse, se je njena pritožba štela za umaknjeno , zato o njej v nadaljevanju ne bo več govora.

2Uradni list RS, št. 16/2019.

3Uradni list RS, št. 34/2017.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 36, 36/2 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 27, 27/1, 31, 31/1, 35, 35/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.