Jedro

Vrhovno sodišče lahko tudi brez izrecne pravne podlage obdolženčev predlog zavrže, ker slednji pomeni zlorabo postopkovnih pravic.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrže.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Celju je v teku kazenski postopek zoper obdolženca J. J. ml. zaradi dveh kaznivih dejanj obrekovanja po prvem odstavku 159. člena v zvezi z drugim odstavkom 168. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Z vlogo z dne 19. 6. 2018 obdolženec predlaga prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju Višjega sodišča v Ljubljani ali Višjega sodišča v Kopru. Sklicuje se na postopanje Okrožnega sodišča v Celju, ki je 21. 6. 2016 sklenilo, da se odvetniku J. J. ne dovoli zagovarjati obtoženega P. G., odvetniku J. J. ml. pa ne dovoli zagovarjati obtožene J. L. Svoj sklep je utemeljilo z varovanjem interesov obrambe obtoženih in kolizije interesov, ker bi stranki zastopala odvetnika, ki delata v isti odvetniški pisarni. Disciplinski tožilec pri Odvetniški zbornici Slovenije (v nadaljevanju OZS) je prijavo disciplinske kršitve Okrožnega sodišča v Celju, ki naj bi izhajala iz navedenega postopanja, zavrglo. Celjska sodišča ga torej izpostavljajo neutemeljenim postopkom pred OZS. Zaradi opisanega ravnanja utemeljeno dvomi, da bo pred sodišči, ki sodijo v območje Višjega sodišča v Celju, deležen poštenega in nepristranskega sojenja.

3. Predlog ni dopusten.

4. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Sklep o prenosu krajevne pristojnosti se izda na predlog preiskovalnega sodnika, sodnika posameznika, predsednika senata ali pa na predlog obdolženca, oškodovanca, zasebnega ali državnega tožilca (drugi odstavek 35. člena ZKP). Namen predloga za prenos krajevne pristojnosti je, da se strankam omogoči predstavitev argumentov, ki po njihovem stališču utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno sodišče. To upravičenje, tj. možnost predloga prenosa pristojnosti, pa ni neomejeno. Stranke postopka ga morajo vedno izvrševati na način, da ne pomeni zlorabe pravice. Za razliko od kršitve pravice, ki pomeni, da nekdo nosilcu pravice onemogoči izvrševanje abstraktnega upravičenja, je zloraba pravice v tem, da nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki pa ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje presega meje upravičenja. Pravo abstraktno upravičenje namreč dodeljuje zato, da subjekt v njegovem okviru zadovoljuje tiste interese, ki so in kolikor so v skladu s funkcijo prava v konkretni družbi. Pravo abstraktnega upravičenja ne dodeljuje za zadovoljevanje kakršnihkoli interesov, pač pa gre varstvo zgolj tistim interesom, ki so ovrednoteni kot pravno relevantni.1

5. Predmetni predlog je že četrti zapored, s katerim obdolženec predlaga prenos krajevne pristojnosti na stvarno pristojno sodišče iz območja Višjih sodišč v Ljubljani ali Kopru. Prvi trije predlogi, vloženi 11. 1., 28. 2. in 12. 4. 2018 so bili s strani Vrhovnega sodišča zavrnjeni. Obdolženec, zoper katerega postopek teče pred Okrajnim sodiščem v Celju, svoj zadnji predlog utemeljuje na podlagi ravnanj Okrožnega sodišča v Celju pred dvema letoma v drugi, z obravnavano nepovezani zadevi. Okrožno sodišče je presojalo, ali sme obdolženec zagovarjati enega od soobdolžencev, to vprašanje pa v ničemer ni relevantno za predmetni postopek. Predlog zato vsebinsko ne presega posplošenih in pavšalnih kritik ravnanja enega enega od sodišč iz območja Višjega sodišča v Celju, na podlagi česar predlagatelj sklepa na to, da v predmetnem postopku ne bo deležen nepristranske in poštene obravnave.

6. Predlog se v ničemer ne dotika predmetnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Celju, prenos pristojnosti skuša doseči z nekakšno daljnosežno kritiko odločitev, ki jih je sprejelo sodišče, ki predmetnega postopka sploh ne vodi. Glede na to, da je obdolženec v zadnjih šestih mesecih podal tri predloge za prenos pristojnosti, s katerimi ni uspel, pa se pri tem ni skliceval na dve leti stara, njemu znana dejstva, ki jih navaja v sedanjem predlogu in glede na to, da absolutno zastaranje kazenskega pregona nastopi 7. 9. 2018, je očitno, da želi obdolženec s to vlogo povzročiti samo (dodatno) zamudo v postopku. Namen zakonodajalca, ki je strankam postopka poveril možnost vlaganja tovrstnih predlogov, pa nikakor ni bilo ustvarjanje možnosti za zavlačevanje postopka. Interes, ki ga obdolženec z vloženim predlogom zasleduje, tako ne spada med tista upravičenja, ki jih pravo varuje. Predmetni predlog zato pomeni očitno zlorabo pravic, ki jih ZKP podeljuje strankam postopka.

7. ZKP izrecno ne predpisuje, kako naj (Vrhovno) sodišče ravna, če prejme vlogo, ki predstavlja zlorabo pravic. Teorija za take primere opozarja, da ima organ možnost, da take vloge ne upošteva, oziroma, da jo zavrže. Taka možnost organa oziroma sodišč je metapravna, izvira iz narave stvari in posebne utemeljitve ne potrebuje.2 Povedano drugače, Vrhovno sodišče lahko tudi brez izrecne pravne podlage obdolženčev predlog zavrže, ker slednji pomeni zlorabo postopkovnih pravic. Pravilnost takega postopanja pa dodatno utemeljuje tudi uporaba analogije, ki je v postopkovnem pravu dopustna. Po petem odstavku lahko sodišče očitno neutemeljeno zahtevo za izločitev sodnika, podano z namenom zavlačevanja postopka in spodkopavanja avtoritete sodišča, zavrže. Zlorabo postopkovnih pravic v zvezi s podajanjem predlogov za prenos krajevne pristojnosti je mogoče obravnavati enako kot zlorabo pravic v zvezi z zahtevami za izločitev sodnika. Prek analogne uporabe določbe petega odstavka 42. člena ZKP je zato mogoče zavreči tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti, ki predstavlja zlorabo postopkovnih pravic.3

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrglo.

1 Marijan Pavčnik, Argumentacija v pravu, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 208-213; Polona Mozetič, Zloraba procesnih pravic v kazenskem postopku, v: Zbornik znanstvenih razprav 2006, Letnik LXVI, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2006, str. 145-155. 2 Marko Bošnjak, Potek kazenskih postopkov v Sloveniji - analiza stanja in predlogi za spremembe, v: M. Bošnjak (ur.), Potek kazenskih postopkov v Sloveniji, Pravna praksa, Ljubljana 2005, str. 421. 3 Sodba I Ips 422/2007 z dne 7. 7. 2008.