Jedro

Učinki prenosa zakupnega razmerja zaradi prodaje proti zakupniku nastopijo šele, ko je slednji o prenosu lastninske pravice obveščen. Prenos lastninske pravice in sprememba upnika za sprejem izpolnitve plačil zakupnine mu morata biti posebej naznanjena. Šele potem lahko od zakupnika zahtevamo, da svoje obveznosti iz pogodbe izpolni novemu lastniku oziroma novemu zakupodajalcu. Do obvestila o prenosu lahko zakupnik v celoti vse svoje obveznosti veljavno izpolni prejšnjemu zakupodajalcu, prav tako pa lahko od njega zahteva izpolnitev vseh obveznosti zakupodajalca.

Le v primeru, če bi šlo za zahtevnejše primere, v kateri substituiranje ni možno ali pa v primeru, ko gre za zadeve zaupnejše narave ter v primerih, ko je izkazano, da ni mogoče dobiti substituta, pripadejo odvetniku tudi prevozni stroški na sedež sodišča iz drugega kraja.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki II. izreka, šesti alineji točke III. izreka in točki IV. izreka spremeni tako, da: - plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani Plg 12/2013 z dne 6. 5. 2013 ostane v veljavi tudi glede plačila zneska 15.573,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2011 do plačila (točka II. izreka) ter še glede plačila stroškov v znesku 35,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2013 do plačila (šesta alineja točke III. Izreka), - je tožena stranka dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe plačati tožeči stranki pravdne stroške v znesku 852,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila (točka IV. Izreka).

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 973,36 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo: - ustavilo postopek za 28. 3. 2013 plačanih 4.736,07 in 5.325,75 EUR ter v tem obsegu plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani Plg 12/2013-5 z dne 6. 5. 2013 razveljavilo (točka I. izreka izpodbijane odločbe), - navedeni plačilni nalog razveljavilo glede naložitve plačila 15.573,36 in 6.910,37 EUR, obakrat z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2011 do plačila, ter ta tožbena zahtevka zavrnilo (točka II. izreka izpodbijane odločbe), - v preostalem delu navedeni plačilni nalog vzdržalo v veljavi, to je glede plačila 1.252,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2012, 1.252,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 6. 2012, 1.676,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2013, 268,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 3. 2013 in 1 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 9. 2012 ter 156,12 EUR stroškov izdaje plačilnega naloga z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od 25. 5. 2013 do plačila (točka III. izpodbijane odločbe), - tožeči stranki naložilo plačilo stroškov postopka tožene stranke v znesku 738,72 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila (točka IV. izpodbijane odločbe).

2. Zoper zavrnilni del odločbe in odločitev o stroških (točka II., šesta alineja točke III. in IV. izreka) se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila tožeča stranka. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo vse nadaljnje stroške, ki jih je tožeča stranka imela v tem postopku, oziroma podredno, da razveljavi izpodbijano sodbo v točki II. in IV. ter pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je pravočasno odgovorila na pritožbo in prerekala navedbe tožeče stranke v pritožbi.

4. Pritožba tožeče stranke je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožeče stranke za plačilo stroškov demontaže žerjavov na objektu B. dne 13. in 14. 9. 2011 v znesku 15.573,36 EUR ter demontažo žerjava dne 8. 9. 2011 na objektu H. v znesku 6.910,37 EUR. Zahtevek je zavrnilo, ker je s pogodbo dne 2. 2. 2011 svoje žerjave prodala nekomu tretjemu. V skladu s prvim odstavkom 610. člena Obligacijskega zakonika (OZ) tožeča stranka ni več upravičena do plačila nobene od terjatev za demontažo. 6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo: - da sta pravdni stranki sklenili Pogodbo št. 005/2011-Ž z dne 4. 1. 2011 (v nadaljevanju tudi Pogodba), - da kljub začetku stečajnega postopka nad toženo stranko navedena Pogodba ni bila odpovedana, oziroma da ni prenehala, - da je tožena stranka tožečo stranko pozvala k odstranitvi žerjavov, - da so žerjavi bili demontirani septembra 2011. 7. Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo Pogodbo in uporabilo pravila, ki veljajo za najemno pogodbo, namesto pravil, ki veljajo za podjemno pogodbo, so neutemeljene. Karakteristična izpolnitev v primeru Pogodbe je zakup in ne podjem. Zato je treba za presojo Pogodbe uporabiti pravila o zakupu. „Podjemni“ del pogodbe je glede na naravo stvari nujno potreben za realizacijo „zakupnega“ dela pogodbe. Zakupodajalec mora izročiti zakupniku zakupljeno stvar skupaj z njenimi pritiklinami (588. člen OZ). Zakupodajalec mora torej zakupniku prepustiti stvar v posest tako, da jo lahko ta uporablja za dogovorjen namen oziroma da je omogočena njena običajna raba (1). Za običajno rabo žerjava je potrebno, da se ta postavi. To pomeni, da je postavitev žerjava zgolj del izpolnitvenega ravnanja zakupodajalca v smislu 588. člena OZ. Na drugi strani pa je dolžnost zakupnika, da stvar tudi vrne (prvi odstavek 604. člena OZ). V konkretnem primeru to pomeni, da se žerjav tudi demontira.

8. Materialnopravno zmoten pa je nadaljnji sklep sodišča prve stopnje, da je zaradi prodaje obravnavanih žerjavov v skladu s 610. členom OZ njihov pridobitelj oziroma kupec stopil na mesto zakupodajalca, in da zaradi tega tožeča stranka ni več upravičena do plačila nobene od terjatev za demontažo. Učinki prenosa zakupnega razmerja zaradi prodaje proti zakupniku nastopijo šele, ko je slednji o prenosu lastninske pravice obveščen (2). Ker ne gre za pravnoposlovni prenos pogodbe, zakupnik ne izjavi privolitve, zato tudi ne more vedeti, kdaj pride do prenosa (3). Prenos lastninske pravice in sprememba upnika za sprejem izpolnitve plačil zakupnine mu morata biti posebej naznanjena (4). Šele potem lahko od zakupnika zahtevamo, da svoje obveznosti iz pogodbe izpolni novemu lastniku oziroma novemu zakupodajalcu. Do obvestila o prenosu lahko zakupnik v celoti vse svoje obveznosti veljavno izpolni prejšnjemu zakupodajalcu, prav tako pa lahko od njega zahteva izpolnitev vseh obveznosti zakupodajalca (5). Tožena stranka je na naroku za glavno obravnavo dne 30. 1. 2014 zatrjevala, da je zahtevo za demontažo žerjavov tožeči stranki posredovala zato, ker je bila prepričana, da je tožeča stranka lastnik, saj je o prodaji ni nihče obvestil (l. št. 68). Navedeno torej pomeni, da je bila tožena stranka na podlagi Pogodbe še zmeraj upravičena zahtevati demontažo žerjavov od tožeče stranke. Ta pa je bila dolžna to svojo obveznost izpolniti. Zato je v skladu s Pogodbo upravičena do plačila demontaže žerjavov na objektu B.. Tožeča stranka je pravočasno zatrjevala (l. št. 44), da je demontažo slednjih zahtevala tožena stranka oziroma njena upraviteljica z dopisom z dne 2. 6. 2011. To izhaja tudi iz trditev tožene stranke (l. št. 20). Navedeno zahtevo pa je potrebno obravnavati kot naročilo na podlagi sklenjene najemne pogodbe. Iz doslej navedenega izhaja, da je demontaža bila naročena in opravljena po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko, to je po 4. 4. 2011. Tožeča stranka je pojasnila (l. št. 59), da je račun št. 2011074 (priloga A1), ki se nanaša demontažo žerjavov gradbišču B., izdala v skladu s cenikom z dne 1. 10. 2010 (priloga A29), ki je sestavni del Pogodbe. Tako je za demontažo dveh žerjavov LM 120HC zaračunala znesek 11.517,28 EUR + DDV in za žerjav K 35 znesek 1.460,52 EUR + DDV, skupaj torej znesek 15.573,36 EUR. Račun je zapadel 4. 10. 2011, zato je zahtevala tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od navedenega računa od 5. 10. 2011 dalje. Navedenemu znesku in teku zakonskih zamudnih obresti oziroma zapadlosti tožena stranka sploh ni ugovarjala oziroma so ta dejstva ostala neprerekana. Tako je dolžna tožena stranka plačati račun št. 2011074 z dne 26. 9. 2011 v znesku 15.573,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2011 do plačila.

9. V tem delu je neutemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev tožeče stranke, da je v obravnavanem primeru šlo za dogovor o storitvi demontaže žerjavov. Sodišče se je do teh trditev opredelilo, a je materialnopravno zmotno zaključilo, da ni šlo za naročilo v smislu podjemne pogodbe. Absolutna bistvena kršitev določb po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

10. Tožena stranka pa ni dolžna plačati demontažo žerjava LM 120HC na gradbišču H. Že iz trditev tožeče stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje namreč izhaja, da njihove demontaže ni zahtevala tožena stranka, ampak družba A., ki je za toženo stranko prevzela nadaljevanje del na tem objektu (l. št. 32). V navedenem primeru torej gre za novo naročilo druge osebe izven najemnega razmerja, ki je med pravdnima strankama obstajalo na podlagi Pogodbe. Zahtevek tožeče stranke je tako v tem delu nesklepčen, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna.

11. Ker sta torej obe obravnavani terjatvi tožeče stranke nastali po začetku stečajnega postopka, tožeči stranki le-teh v skladu s prvim odstavkom 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ni bilo potrebno prijaviti v stečajnem postopku. Ker v skladu z 252. členom ZFPPIPP začetek stečajnega postopka na navedene terjatve ne vpliva, jih je dolžna tožena stranka poravnati v celoti.

12. Ker je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno uporabilo materialno pravo, je sodišče druge stopnje pritožbi glede zahtevka za plačilo stroškov demontaže žerjavov na objektu B. delno ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v točki II. izreka spremenilo tako, da je plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani Plg 12/2013 z dne 6. 5. 2013 pustilo v veljavi tudi glede plačila zneska 15.573,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 10. 2011 do plačila (5. alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo deloma spremenilo, je to vplivalo tudi na odločitev sodišča prve stopnje o pravdnih stroških (drugi odstavek 165. člena ZPP), ki jo je tožeča stranka tudi sicer izpodbijala. Tožeča stranka je tožbo dne 10. 5. 2013 delno umaknila zaradi delnega plačila s strani tožeče stranke, ki je bilo opravljeno dne 28. 3. 2013, torej po vložitvi predloga za izdajo plačilnega naloga oziroma tožbe (11. 3. 2013) in tudi po izdaji plačilnega naloga (6. 5. 2013). Tožena stranka v vmesnem času med delnim plačilom in delnim umikom tožbe ni opravljala nobenih procesnih dejanj in ji torej niso nastali nobeni posebni stroški. Ugovor zoper plačilni nalog je namreč vložila dne 16. 5. 2013. Tožeča stranka je tako v skladu s prvim odstavkom 158. člena ZPP tudi v zvezi z delno umaknjenim predlogom oziroma tožbo upravičena do plačila stroškov postopka, ki se nanašajo na izdajo plačilnega naloga. V preostalem delu pa je tožbenemu zahtevku tožeče stranke, upoštevaje tudi to sodbo sodišča druge stopnje, bilo delno ugodeno. Zato je v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP tožeča stranka upravičena do plačila pravdnih stroškov, ki ustrezajo njenemu uspehu v pravdi. Tudi tožena stranka pa je glede na svoj uspeh upravičena do plačila dela pravdnih stroškov.

14. Pravdne stroške je sodišče druge stopnje odmerilo v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP in veljavnim Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT). Izhodiščna višina nagrade je v obravnavani zadevi v postopku izdaje plačilnega naloga do delnega umika v skladu z 12. členom ZOdvT znašala 589,00 EUR (vrednost spornega predmeta 36.304,95 EUR). Glede postopka za izdajo plačilnega naloga je tožeča stranka upravičena do nagrade za postopek v znesku 176,70 EUR (tar. št. 3410 ZOdvT), do pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT) in 20 % DDV v višini 39,34 EUR (tar. št. 6007 ZodvT), skupaj torej 236,04 EUR. Glede na 80,97 % uspeh v tem delu postopka pa je upravičena do plačila pravdnih stroškov v znesku 191,12 EUR. Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani Plg 12/2013 z dne 6. 5. 2013 ostane v veljavi glede plačila stroškov izdaje plačilnega naloga v znesku 156,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2013 dalje, je glede na navedeno potrebno navedeni plačilni nalog vzdržati v veljavi še za razliko do 191,12 EUR, torej za dodatnih 35,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2013 do plačila.

15. Ker je tožeča stranka še pred začetkom pravdnega dela postopka tožbo delno umaknila, je vrednost spornega predmeta, o kateri se je odločalo v pravdnem delu postopka, znašala 26.935,47 EUR. Izhodiščna vrednost nagrade za pravdni del postopka je tako v skladu z 12. členom ZOdvT znašala 493,00 EUR. Za pravdni del postopka je sodišče tožeči stranki priznalo nagrado za postopek v znesku 493,00 EUR, namesto priglašenih 765,70 EUR, saj se v skladu s tar. št. 3100 ZOdvT nagrada za postopek izdaje plačilnega naloga, ki je že bil priznan tožeči stranki, všteva v nagrado za postopek. Nadalje je tožeči stranki priznalo tudi nagrado za narok v znesku 591,60 EUR, namesto priglašenih 706,80 EUR (tar. št. 3102 ZOdvT), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), 22 % DDV v znesku 243,01 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT) in sodno takso v znesku 318,00 EUR, skupaj torej 1.665,61 EUR. Glede na 74,34 % uspeh je upravičena do plačila stroškov v znesku 1.238,21 EUR. Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, ki pooblaščencu odvetniku tožeče stranke ni priznalo kilometrine za prihod na narok dne 30. 1. 2014. Sedež tožeče stranke je namreč v Ljubljani, kjer je tudi sedež sodišča prve stopnje, ki je odločalo v zadevi. Zato odvetniku, ki ima sedež v Novi Gorici, prevoznih stroškov ni mogoče naložiti v breme tožene stranke, ki je v pravdi propadla, pač pa jih mora trpeti tožeča stranka sama. Tako stališče je zavzel tudi Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije na seji 01. 12. 2000 (6). Le v primeru, če bi šlo za zahtevnejše primere, v kateri substituiranje ni možno ali pa v primeru, ko gre za zadeve zaupnejše narave ter v primerih, ko je izkazano, da ni mogoče dobiti substituta, pripadejo odvetniku tudi prevozni stroški na sedež sodišča iz drugega kraja (7). V obravnavanem primeru ne gre za tovrsten primer. Prav tako je sodišče prve stopnje zahtevo tožeče stranke za povračilo stroškov sodne takse v znesku 318,00 EUR, ki jo je plačala za postopek za izdajo plačilnega naloga in jo priglasila po izdaji plačilnega naloga (l. št. 13), s sklepom Plg 12/2013 z dne 21. 5. 2013 zavrnilo. Navedeni sklep je postal pravnomočen, saj se tožeča stranka zoper njega ni pritožila.

16. Tožena stranka je že prvo procesno dejanje, to je vložitev ugovora zoper plačilni nalog, opravila, ko se je zaradi delnega umika dejansko obravnaval še zgolj znižan del tožbenega zahtevka. Zato ji je sodišče tako za del postopka, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, in za pravdni del postopka, priznalo nagrado za postopek v znesku 640,90 EUR (tar. št. 3100 ZOdvT), nagrado za narok v znesku 591,60 EUR (tar. št. 3102 ZodvT) in 22 % DDV v znesku 271,15 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT), skupaj torej 1.503,65 EUR. Glede na 25,66 % uspeh (tožena stranka je uspela zgolj glede plačila zneska 6.910,37 EUR, pri čemer je vrednost spornega predmeta po delnem umiku tožbe znašala 26.935,47 EUR) je upravičen do plačila stroškov v znesku 385,84 EUR.

17. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi odločilo, da je tožeča stranka upravičena do plačila pravdnih stroškov v višini 373,78 EUR, tožena stranka pa v višini 1.112,50 EUR. Po pobotu navedenih pravdnih stroškov je toženi stranki v breme tožeče stranke prisodilo 738,72 EUR. V skladu z odločitvijo sodišča druge stopnje pa je po medsebojnem pobotu pravdnih stroškov tožena stranka dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 852,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

18. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano sodbo spremenilo tudi v šesti alineji točke III. izreka tako, da je plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani Plg 12/2013 z dne 6. 5. 2013 vzdržalo v veljavi še glede plačila stroškov izdaje plačilnega naloga v znesku 35,00 EUR, upoštevaje sodbo sodišča prve stopnje torej v znesku 191,12 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2013 do plačila (šesta alineja točke III. izreka). V točki IV. izreka pa je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe plačati tožeči stranki tudi pravdne stroške v znesku 852,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila (točka IV. Izreka).

19. Ker je tožeča stranka s pritožbo deloma uspela (69,27 %), je v skladu s prvim odstavkom 165. in prvim odstavkom 154. člena ZPP upravičena do plačila stroškov, ki so ji nastali s pritožbo. Za pritožbeni postopek izhodiščna vrednost nagrade v skladu s petim odstavkom 18. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v zvezi s prvim odstavkom 21. člena ZOdvT in 12. členom ZOdvT znaša 445,00 EUR (vrednost izpodbijanega dela glavnice znaša 22.483,73 EUR). Sodišče je tožeči stranki priznalo nagrado za postopek s pritožbo v znesku 578,50 EUR (tar. št. 3210 ZOdvT), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v znesku 20,00 EUR (tar. št. 6002 ZOdvT), 22 % DDV v znesku 131,67 EUR (tar. št. 6007 ZOdvT) in sodno takso v znesku 675,00 EUR, skupaj torej 1.405,17 EUR. Glede na 69,27 % uspeh je upravičena do plačila pritožbenih stroškov v znesku 973,36 EUR. Te stroške je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati v 15 dneh od vročitve sodbe sodišča druge stopnje.

20. Toženi stranki sodišče stroškov pritožbenega postopka ni priznalo, saj ti za odločanje o pritožbi niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Obligacijski zakonika s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2004, stran 647. (2) Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2004, stran 705. (3) Ibidem.

(4) Ibidem.

(5) Ibidem.

(6) Stališče Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije je dostopen na spletni povezavi http://www.odv-zb.si/predpisi/tolmacenje-odvetniske-tarife.

(7) Tako tudi sklep VSL I Cpg 162/2012 z dne 16. 2. 2012.