Jedro

Tožena stranka ne more prevzeti presoje pritožbenega sodišča, kar pomeni, da ne more zgolj na podlagi sodne odločitve pravdnega sodišča prve stopnje in pritožbenih razlogov presojati vsebinske utemeljenosti vloženega pravnega sredstva. Pri tem pa je treba upoštevati tudi okoliščino, da je v isti zadevi vložena tudi pritožba s strani nasprotne stranke, to je Državnega pravobranilstva Republike Slovenije. Že to dejstvo, da je vložena pritožba tudi nasprotne stranke v tej pravdni zadevi, predstavlja takšno okoliščino zaradi katere je tožnik upravičen za dodelitev BPP za vložitev pritožbe proti isti sodbi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organ za BPP, številka Bpp 1574/2011 z dne 14. 11. 2011 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, v 15 dneh od prejema sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1574/2011 z dne 14. 11. 2011 je odločeno, da se prošnja A.A. (tožnika v tem sporu) z dne 1. 9. 2011 za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) zavrne. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec dne 1. 9. 2011 vložil prošnjo za bpp v zvezi s stroški pritožbenega postopka zoper sodbo Okrožnega sodišča v Celju, številka P 736/2007 z dne 26. 5. 2011. V obrazložitvi tožena stranka navaja določbe členov 11. do 14. Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP) glede na to, da je tožena stranka zavrnila prošnjo za odobritev bpp zaradi neizpolnitve objektivnega pogoja, to je verjetnosti izgleda za uspeh (24. člen ZBPP), ni presojala nadaljnjega kumulativnega pogoja izpolnitve finančnih okoliščin za odobritev bpp. Navaja, da je pred Okrožnim sodiščem v Celju, številka P 736/2007, pravda, ko prosilec kot tožnik od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine v višini 45.898 EUR zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. V zadevi je odločeno s sodbo z dne 26. 5. 2011, tako da je toženi stranki naloženo plačilo odškodnine v višini 2.950 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji zahtevek za plačilo v znesku 42.948,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 6.648,00 EUR od 29. 11. 2005 dalje in do zneska 36.300 EUR od 1. 11. 2000 dalje, pa je zavrnilo kot neutemeljen. Tožeči stranki je naloženo tudi plačilo pravdnih stroškov v znesku 1.557,17 EUR. V nadaljevanju navaja dejansko stanje, ki izhaja iz te sodbe in pravno podlago za odločitev, to je Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ob dejstvu, da je tožnik že sklenil izvensodno poravnavo za plačilo 2.399 EUR, pa je sodišče tožniku prisodilo pravično odškodnino v višini 2.950 EUR, ki je primerljiva s podobnimi primeri v okviru 16. člena tega zakona. Navaja, da je zoper takšno odločitev prosilec vložil pritožbo, s katero izpodbija odločitev sodišča o zahtevku za premoženjsko škodo (izguba na zaslužku), glede nepremoženjske škode pa v zavrnilnem delu. V pritožbi navaja, da po njegovi oceni prisojena odškodnina ne ustreza merilom iz zakona, pravnemu standardu pravične odškodnine ter še izoblikovani sodni praksi v zvezi s podobnimi primeri. Postopek je na prvi stopnji trajal skoraj 18 let, kar je ekstremno dolgo, zato bi moralo sodišče prisoditi najvišjo odškodnino v znesku 5.000 EUR. Glede zavrnitve zahtevka za plačilo premoženjske škode je tožnik potrdil, da zagotovo ne bi mogel pridobiti potrdila o tem, da zoper njega ne teče kazenski postopek, vendar pa je sodišče ob tem materialno pravno zmotno spregledalo, da ko se za vse kazenske postopke zoper tožnika vodili postopki in da so bili vsi neutemeljeni, ker se ni nobeden od teh postopkov zaključil z obsodilno sodbo. Bistveno je, da so neutemeljeni kazenski postopki tožniku preprečevali zaposlitev, zaradi česar je utrpel izgubo na zaslužku. Navaja še stališče Državnega pravobranilstva Republike Slovenije v odgovoru na tožbo, ki pa ga sodišče v sodbo ne povzema.

Na podlagi poizvedb po uradni dolžnosti je ugotovljeno, da sodišče druge stopnje še ni odločilo o pritožbi tožnika oziroma prosilca. Pritožba je bila vložena tudi s strani tožene stranke Državnega pravobranilstva Republike Slovenije. Glede na takšne okoliščine Organ za BPP zaključuje, da dodelitev bpp prosilcu za vložitev pritožbe pred Okrožnim sodišče P 736/2007 ni utemeljena, ker je zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Navaja, da je odločitev sodišča glede zavrnitve zahtevka iz naslova premoženjske škode (izguba zaslužka) pravilna in zakonita. Tožnik ni izkazal, da je zaradi konkretnega kazenskega postopka utrpel škodo, ker ni dobil zaposlitve pri delodajalcu B. d.o.o. Proti dolžniku je bil v teku še drug kazenski postopek, zaradi katerega se tožnik v vsakem primeru ne bi mogel izkazati s potrdilom, da zoper njega ne teče kazenski postopek. Prav tako tudi ni izkazal, da je imel pri drugih delodajalcih možnost zaposlitve. Zanika pa tudi odločitev sodišča prve stopnje o višini prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Ta je primerljiva s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih v okviru 16. člena ZVPSBNO in tudi z zneskom odškodnine po sklenjeni sodni poravnavi (2.399,60 EUR). Postopek je bil za nekatera kazniva dejanja ustavljen s sklepom z dne 13. 7. 2005, zaradi zastaranja kazenskega pregona, za preostala kazniva dejanja, za katera kazenski pregon še ni zastaral, pa se je postopek še pred ustavitvijo s sklepom, številka K 205/96 z dne 7. 7. 2005 izločil pod številko K 247/2005. Redni postopek je bil zaključen z zavrnilno sodbo z dne 16. 1. 2008 zaradi umika obtožbe. Sodišče prve stopnje je pri presoji kriterijev za določitev višine odškodnine upoštevalo potek celotnega kazenskega postopka, tudi obdobje, ko je bil kazenski postopek v teku za vsa kazniva dejanja, torej tudi za kazniva dejanja, ki jih je sodišče obravnavalo pod številko K 205/96 in pod številko K 247/05. Prosilec je v zvezi s plačilom odškodnine za kazniva dejanja, ki jih je sodišče obravnavalo pod številko K 205/96 že sklenil poravnavo za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo dne 6. 7. 2006 pri Državnem pravobranilstvu RS. Ali je takšna odločitev sodišča prve stopnje pravilna, ali bi moralo sodišče pri presoji višine odškodnine odločati le še o višini odškodnine, ki bi prosilcu pripadala po tem, ko je sodišče obravnavanje nekaterih kaznivih dejanj izločilo iz sodnega spisa, bo odločilo sodišče druge stopnje. Če bo sodišče druge stopnje odločilo, da pripada tožniku odškodnina za celoten kazenski postopek in ne za posamezna kazniva dejanja, ter bo prejeto odškodnino za nepremoženjsko škodo potrebno všteti v prisojeno odškodnino, lahko pride le do situacije, ko bo tožnik upravičen do plačila nižje odškodnine, upoštevaje, da je v skladu z določili zakona maksimalno prisojena odškodnina v znesku 5.000 EUR. Pri tem je upoštevati, da ima prosilec glede na trenutno stanje zadeve pravico do skupnega plačila odškodnine v znesku 5.349,66 EUR, kar že presega maksimalni zneske odškodnine.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Tožena stranka je v točki 13 obrazložitve naredila očitno arbitrarni zaključek, da dodelitev bpp prosilcu za vložitev pritožbe v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem P 736/2007 ni utemeljena, saj je zahtevek prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Točka 14. in 15. obrazložitve samovoljno prevzema funkcijo pritožbenega sodišča, v točki 16 pa smiselno naredi zaključek, zato ker tožnikova pritožba vložena v pravdnem postopku ni utemeljena, je neutemeljena tudi prošnja za dodelitev bpp v zvezi s sestavo navedene pritožbe. Odločitev je nepravilna, saj Organ za BPP v okviru upravnega postopka za odobritev bpp nima in si tudi ne more prilastiti pristojnosti pritožbenega sodišča v civilnem pravdnem postopku, ki je sodni postopek. Tožena stranka konkretno ne navaja niti ene same zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kateri bi bila pritožba s podobnimi pritožbenimi razlogi kot jih v pritožbi navaja tožnik s strani pritožbenega sodišča, kot neutemeljena zvrnjena. Predlaga, da se tožbi ugodi, in da se izpodbijana odločba v celoti odpravi ter vrne zadeva v ponoven postopek toženi stranki ter hkrati odloči o stroških postopka, ki ga je dolžna poravnati tožena stranka v roku 15. dni po prejemu sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do dneva plačila.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči določa, da se pri presoji dodelitve bpp upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Na navedenem zakonskem določilu temelji odločitev Organa za BPP, tožnik, ki je tožnik tudi v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v zadevi P 736/2007, ki teče zaradi plačila odškodnine v višini 45.989,00 EUR, zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, nima verjetnih izgledov za uspeh. Kot razlog navaja pravilno odločitev sodišča prve stopnje v tem pravdnem postopku in se pri tem sklicuje na zakonsko možnost ZVPSBNO najvišje prisojene odškodnine ter na sodno prakso v zadevah s podobnim dejanskim in pravnim stanjem. Odločitev Organa za BPP, da proti takšni sodbi sodišča vložitev pritožbe nima verjetnega izgleda za uspeh, ni pravilna. Kot navaja tožnik v tožbenih ugovorih, tožena stranka ne more prevzeti presoje pritožbenega sodišča, kar pomeni, da ne more zgolj na podlagi sodne odločitve pravdnega sodišča prve stopnje in pritožbenih razlogov presojati vsebinske utemeljenosti vloženega pravnega sredstva. Pri tem pa je treba upoštevati tudi okoliščino, da je kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, v isti zadevi vložena tudi pritožba s strani tožene stranke, to je Državnega pravobranilstva Republike Slovenije. Že to dejstvo, da je vložena pritožba tudi tožene stranke v tej pravdni zadevi številka P 736/2007, predstavlja takšno okoliščino zaradi katere je tožnik upravičen za dodelitev bpp za vložitev pritožbe proti isti sodbi Okrožnega sodišča v Celju.

Sodišče je tožbi ugodilo po določbi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) glede na to, da ni bilo pravilno uporabljen materialni zakon in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo Organu za BPP v ponoven postopek.

K točki 2 izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njegovi zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.