Jedro

Ker odločba, s katero naj bi bilo poseženo v predlagateljeve pravice oziroma pravne koristi, ne obstaja več, z učinkom za nazaj pa so bile odpravljene tudi vse pravne posledice, ki so iz nje nastale, si predlagatelj tudi v primeru uspeha z revizijo ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tudi če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in zadevo vrnilo davčnemu organu v nov postopek, bi ta moral predlagateljevo pritožbo zavreči. Morebitna drugačna pravna stališča Vrhovnega sodišča glede pogojev za priznanje položaja stranke v postopku pa ne morejo pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo glede na svoje navedbe v predlogu želel doseči predlagatelj v tem revizijskem postopku.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep Ministrstva za finance, št. DT-499-16-155/2018-11 z dne 30. 9. 2019, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikovo pritožbo, vloženo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42301-335677/2016-33 z dne 27. 6. 2019. 2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče pritrdilo odločitvi Ministrstva za finance, da tožnik ni legitimiran za vložitev pritožbe, saj v postopku vračila presežka davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) po obračunu družbe A., d. o. o., ni sodeloval kot stranka. Svoj pravni interes za vložitev pritožbe je tožnik utemeljeval s sklicevanjem na postopek sodne izvršbe, v katerem je bila nanj prenesena terjatev družbe A., d. o. o., iz naslova presežka DDV. To pa glede na relevantne določbe Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) ne zadostuje za utemeljitev pravne koristi za sodelovanje v navedenem postopku, dejanski interes pa za priznanje položaja stranke ne zadošča. Poleg tega terjatev zavezanca za davek na podlagi četrtega odstavka 97. člena ZDavP-2 ne more biti predmet razpolaganja v civilnih razmerjih niti predmet izvršbe.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja za predlagatelja, ki nima interesa za predlog za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.1

6. Predlagatelj Vrhovnemu sodišču predlaga dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je Upravno sodišče zavrnilo njegovo tožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper odločbo davčnega organa z dne 27. 6. 2019. Navedeno odločbo je davčni organ druge stopnje na podlagi pritožbe družbe A., d. o. o., že odpravil in zadevo vrnil davčnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje.2

7. Ker torej odločba, s katero naj bi bilo poseženo v predlagateljeve pravice oziroma pravne koristi, ne obstaja več, z učinkom za nazaj pa so bile odpravljene tudi vse pravne posledice, ki so iz nje nastale,3 si predlagatelj tudi v primeru uspeha z revizijo po presoji Vrhovnega sodišča ne more izboljšati svojega pravnega položaja. Tudi če bi Vrhovno sodišče reviziji ugodilo in zadevo vrnilo davčnemu organu v nov postopek, bi ta moral predlagateljevo pritožbo zavreči. Morebitna drugačna pravna stališča Vrhovnega sodišča glede pogojev za priznanje položaja stranke v postopku pa ne morejo pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo glede na svoje navedbe v predlogu želel doseči predlagatelj v tem revizijskem postopku.

8. Predlog za dopustitev revizije po navedenem ni dovoljen (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP ter prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi šestega odstavka 367.b člena in drugega odstavka 374. člena ZPP.

1 Tako npr. Vrhovno sodišče v sklepih X DoR 88/2019 z dne 15. 1. 2020 in II DoR 137/2014 z dne 24. 7. 2014. 2 Odločba Ministrstva za finance, št. DT- 499-16-155/2019-9 z dne 30. 9. 2019. 3 Glej prvi odstavek 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ki se na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZDavP-2 uporablja tudi v davčnih postopkih.