Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kaznivo dejanje "čekovne goljufije", ki ga storilec stori z izročitvijo več čekov, je storjeno z dnem, ko obdolženec izroči čeke, če je podan njegov namen, da si pridobi protipravno premoženjsko korist, ne pa z dnem, ko posamezni čeki dospejo v plačilo.
Pritožba državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.
Zunajobravnavani senat sodišča prve stopnje je ob nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo za preiskavo zoper obdolženo K. K. zaradi kaznivega dejanja po 1. odstavku 253. člena KZ odločil, da se zahteva za preiskavo zavrne.
Proti temu sklepu je okrožna državna tožilka vložila pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona po 2. točki 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 3. točko 371. člena ZKP ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi ter uvede preiskavo zoper obdolženo.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev zunajobravnavanega senata, da naj bi obdolženka storila kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka dne 26.10.2001, čeprav je v opisu obdolženkinega ravnanja navedeno, da naj bi kaznivo dejanje storila v času od 26.10.2001 do 26.7.2002, je pravilna in zakonita. Kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka je tako imenovana čekovna goljufija. To kaznivo dejanje pa je dokončano, ko storilec izda oziroma da ček v promet in ob tem ravna z obarvanim naklepom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist. Pravilno se je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 9. člena Kazenskega zakonika, da je kaznivo dejanje storjeno takrat, ko je storilec delal ali bi moral delati, ne glede na to, kdaj je nastala posledica. Ker je obdolženka dne 26.9.2001 izročila (dala v promet 10 čekov), je s tem takrat spravila v zmoto prodajalce L., da bo pohištvo, ki ga je prevzela, plačano, čeprav je vedela, da temu ne bo tako, saj na tekočem računu ni imela kritja. Zato je neutemeljeno navajanje državne tožilke, da je takrat le sklenila pogodbo o prodaji na obroke. Ker je državna tožilka vložila zahtevo za preiskavo dne 24.1.2007, je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je relativno zastaranje kazenskega pregona nastopilo dne 25.1.2006 in zato, ker pregon ni več dopusten, zahtevo za preiskavo zavrnilo. Glede na navedeno kršitev kazenskega zakona, ki jo uveljavlja pritožnica, ni podana in je pritožbeno sodišče njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.