Jedro

Vsaka sprememba razmer ni razlog za spremembo preživnine. Relevantne so le spremembe v korist tožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče zavrnilo zahtevek za znižanje preživnine za mladoletnega T. P. in mladoletnega Ž. P. in sicer iz zneskov 144,78 EUR in 135,13 EUR na 110,00 EUR oziroma na 100,00 EUR.

Proti takšni sodbi se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa izpodbija dejansko stanje. Izpodbija potrebe otrok in zmožnosti tožnika. Res tožnik ni znal oceniti potrebe, vendar je kljub temu napačen zaključek, da se razmere niso spremenile. Zakonita zastopnica ima plačo 985,69 EUR in v kolikor bi sama preživljala otroke, bi vse porabila za njih. Neverjetno je, da sama ne porabi skoraj ničesar. Če ji pri hrani pomagajo domači, potem je strošek po 100,00 EUR mesečno za hrano previsok. Tožnik je po izdaji sodbe prejel odločbo Centra za socialno delo, po kateri bi od 1. 11. 2008 do 31. 1. 2009 prejemal socialno pomoč v znesku 221,70 EUR in iz katere izhaja, da je priložnostni zaslužek zadnje tri mesece znašal okoli 200,00 EUR. Po Konvencijo o otrokovih pravicah je treba poleg interesa otrok upoštevati tudi interese pravdnih strank. Glede na gospodarske razmere je težko priložnostno kaj več zaslužiti. Sodišče je le pavšalno navedlo, da tožniku ne verjame, da priložnostno malo zasluži, sodišče pa ni navedlo razlogov o tem. V dvomu bi bilo treba odločiti v korist tožnika kljub varovanju interesov otrok. Sodišče je prezrlo, da mati in otroka živita v nadstandardni hiši z bazenom. Tudi glede neraziskanega lastništva nepremičnin bi moralo sodišče v dvomu odločiti v korist tožnika. Tožnik sedaj zatrjuje, da stroški za oba otroka znašajo največ 500,00 EUR. Tožnik bi plačeval 210,00 EUR, mati pa 290,00 EUR. Otroci bi morali deliti zmožnosti staršev.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za znižanje preživnine (čl. 129 a in 132 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR, ter 3. čl. Konvencije o otrokovih pravicah). Sodišče je namreč pravilno ugotovilo naslednja dejstva: Potrebe 17-letnega T. je sodišče ocenilo na 533,00 EUR in jih je podrobneje specificiralo, saj je otrok aktiven v šoli pri skavtih, ukvarja se s smučanjem, s plavanjem, z rolanjem in s kolesarjenjem. Otrok ima astmo, zato mora na preglede, moral pa bo tudi na operacijo modrostnih zob.

Potrebe mladoletnega Ž., ki obiskuje sedmi razred osnovne šole je sodišče ocenilo na 422,00 EUR. Otrok ima težave z ušesi, saj je bil v prvem razredu operiran. Obiskuje ortodonta. Ukvarja se s plavanjem, z rolanjem in s smučanjem. V letu 2007 in 2008 je še prejemal štipendijo 83,00 EUR, sedaj pa jo je zaradi cenzusa izgubil. Ob upoštevanju otroških dodatkov je pri mladoletnem T. nepokritih 479,88 EUR, pri mladoletnem Ž. pa je nepokritih 368,88 EUR.

Tožnik poklica mesarja zaradi ekcema ne more več opravljati, hodi pa v N. in v A., saj kupi kakšen avto, uredi homologacijo, včasih pa kupi tudi kakšen hladilnik. Ukvarja se tudi s prevajanjem v nemški jezik. Tako zasluži cca. 300,00 EUR mesečno po lastni trditvi. Sedaj se bo zaposlil kot avtoprevoznik in bo zaslužil 450,00 EUR. Pripravljen je plačevati 110,00 in 100,00 EUR, stanuje pri prijatelju, je pa lastnik osebnega avtomobila O. V., letnik ... Tožnik potreb otrok ni znal oceniti.

Za zakonito zastopnico je sodišče ugotovilo povprečno plačo 985,69 EUR. Živijo v hiši. Za dodaten zaslužek s pedikuro materi ne ostane veliko časa, pri hrani veliko pomagajo sestra in starši. Sodišče je pravilno zavrnilo zahtevek za znižanje preživnine in je upoštevalo najboljši interes otrok.

Po pravilni ugotovitvi sodišča brezposelnost ne predstavlja spremenjenih okoliščin, saj je bil tožnik brezposeln že ob določitvi preživnine s sodbo opr. št. P 579/02. Tudi v letu 2002 je tožnik zatrjeval priložnostni zaslužek 75.000,00 SIT ali 312,97 EUR. Sodišče tudi v tem postopku pravilno ni verjelo tožniku glede njegovega zaslužka 300,00 EUR mesečno, ko pa je tožnik sam v tožbi zatrjeval 500,00 EUR.

Po izpisu za telefonske pogovore znašajo stroški povprečno 336,35 EUR mesečno, kar kaže na opravljanje obširne dejavnosti, ki prinaša večji zaslužek kot 300,00 EUR mesečno. Sodišče je ugotovilo, da je nerazjasnjeno lastništvo stanovanja na U. T. M. ..., saj tožnik ne more plačevati zgolj storitev brez kakšne pravne podlage. Sodišče je tudi verjelo zakoniti zastopnici, da ji je tožnik isto stanovanje med razvezo ponujal za bivanje, kar po pravilni oceni sodišča pomeni, da je bilo stanovanje tožniku na razpolago.

Dejstvo, da tožnik ne biva več v skupni hiši, ni spremenjena okoliščina. Pred tem je tožnik plačeval režijske stroške, zdaj pa nekaj plača za uslugo prijatelju zaradi stanovanja. Tudi če bi se priložnostni dohodki znižali, bi si moral tožnik prizadevati za dodaten zaslužek.

Plača zakonite zastopnice se je res od prve določitve povečala od 575,86 EUR na 985,69 EUR, vendar so se tudi potrebe povečale od 250,37 oziroma 292,00 EUR na 422,00 EUR oziroma na 533,00 EUR za starejšega otroka. Tožnik pa preživnino itak ne plačuje, saj otroka dobivata nadomestilo od sklada. Preživnini sta bili 31. 3. 2008 valorizirani na 154,19 EUR, oziroma na 143,19 EUR. Glede na stanje po valorizaciji je za mladoletnega T. nepokritih potreb za 325,69 EUR, za mladoletnega Ž. pa 225,69 EUR. Več kot polovično razliko mora itak pokriti mati, ki za otroke tudi neposredno skrbi in mora trpeti še kakšne dodatne stroške (na primer zdravniški pregledi, prevozi in tako dalje). Sodišče je pravilno ugotovilo, da se razmere niso bistveno spremenile.

Tožnik v teku pravde ni znal oceniti potreb otrok in je šele v pritožbi kot pritožbeno novoto zatrjeval, da potrebe obeh otrok znašajo skupaj največ 500,00 EUR. S splošno in nekonkretizirano pritožbeno trditvijo ni mogoče izpodbiti zelo temeljito obrazloženo vprašanje stroškov za preživljanje otrok na straneh ..., ... in ... izpodbijane sodbe. Sodišče je vsako postavko stroškov obrazložilo in pritožbeno sodišče se z oceno strinja.

Če zakoniti zastopnici sorodniki pomagajo s hrano, to ne gre v korist tožnika, saj ta pomoč predstavlja kvečjemu darilo materi in otrokom. Sorodniki v konkretnem primeru niso dolžni preživljati vnukov, oziroma nečakov, ampak sta dolžna otroke preživljati starša. Sklicevanje na izdano odločbo o socialni pomoči po izdaji izpodbijane sodbe ni upoštevno v tej pravdi, saj je sodišče odločilo na osnovi dejstev in dokazov do konca glavne obravnave. Ne glede na to, pa je socialna pomoč vsaj začasno povečala dohodke tožnika, kar je olajšalo preživninsko obveznost. Pritožbeno sodišče pa se ne spušča v oceno, na osnovi katerih dejstev in dokazov je center za socialno delo ugotavljal priložnosti dohodek tožnika.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da so se razmere spremenile, toda ne v korist tožnika in zato ni razlogov za znižanje preživnine. Sodišče je poudarilo, da se je res plača zakonite zastopnice povečala, toda jasno je tudi obrazložilo, da so se potrebe otrok povečale.

Težke gospodarske razmere so res neugodne za vse, toda zaradi preživljanja otrok bo moral tožnik vložiti več truda v iskanje zaslužka in se s takšno oceno pritožbeno sodišče strinja. Sicer pa je tožnik sam navedel, da bo delal kot avtoprevoznik.

Ni res, da je sodišče le pavšalno ocenilo, da tožnik zasluži več, kot je navedel. Sodišče je poudarilo, da je tožnik v tožbi navajal višji zaslužek, kot ga je zatrjeval pozneje v izpovedbi in je prišel sam s seboj v nasprotje. Sodišče je tudi ugotovilo, da so stroški telefonskih pogovorov večji od obeh preživnin skupaj, kar kaže na višje dohodke tožnika.

Glede lastništva stanovanje je sodišče ocenilo, da tožnik s stanovanjem razpolaga, saj plačuje za stanovanje le stroške, stanovanje pa je ponujal tudi zakoniti zastopnici v uporabo.

Okoliščina, da tožnik ne živi v skupni hiši ni odločilna, saj je prej plačeval režijske stroške za hišo, sedaj pa le nekaj plačuje prijatelju za stanovanje in torej položaj tožnika finančno ni slabši. Sodišče je torej ugotovilo, da se razmere niso spremenile v korist tožnika in ni razlogov za znižanje preživnine.

Treba je upoštevati, da bo morala zakonita zastopnica glede na sedanje potrebe otrok, prispevati znaten delež sredstev, poleg tega pa mora še neposredno skrbeti za otroke, te skrbi pa tožnik nima. Glede na to je zakonita zastopnica še vedno bolj obremenjena glede preživninske obveznosti kot pa tožnik.

Pritožnik ni priglasil pritožbenih stroškov.