Jedro

Ob upoštevanju razloga procesne ekonomije in ko so se stranke o tem izjavile, je načelu neposrednosti zadoščeno tudi s prečitanjem zapisnika o izvedenih dokazih, čeprav se obravnava opravlja pred spremenjenim senatom.

Traktor s priključki je kot nasledek tehnološkega razvoja nadomestil vprežni voz.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne obstoji pravica služnosti vožnje, z izjemo služnosti voženj s kmetijsko mehanizacijo, preko zemljišča parc. št., vl. št., k.o., v korist lastnikov parcele št. vl. št. iste k.o. Istočasno je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na ugotovitev neobstoja služnosti hoje in vožnje s kmetijsko mehanizacijo po tej služnostni poti in podrejeni zahtevek, naj se pravica služnosti hoje in vožnje s kmetijsko mehanizacijo po tej poti ukine. Pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti tej sodbi vlaga revizijo tožeča stranka in uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje. V ponovljenem postopku je bilo odrejeno sojenje pred spremenjenim senatom. V skladu z določbo 315. člena ZPP, bi se morala glavna obravnava pred spremenjenim senatom začeti znova. Zato se tožeča stranka ni strinjala z branjem zapisnikov o doslej izvedenih dokazih, zahtevala pa je, naj si spremenjeni senat ogleda stanje na terenu. Ker niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče nista ravnali v skladu z določbo 315. člena ZPP, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 254. člena ZPP. Sicer pa je glede na dejansko stanje mogoče brez škode ukiniti vsaj priključek služnostne poti, ki vodi za njeno hišo v vas. Oba kraka služnostne poti nista potrebna. Izpodbijana sodba je v tem delu v nasprotju z listinskimi dokazi. Tako je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, razen tega pa je napačno uporabljeno materialno pravo.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Če se opravi narok pred spremenjenim senatom, se mora začeti glavna obravnava znova; vendar pa sme senat potem, ko so se stranke o tem izjavile odločiti, da se priče in izvedenci ne zaslišijo znova in da se ne opravi nov ogled, temveč da se preberejo zapisniki o izvedbi teh dokazov (3. odstavek 315. člena ZPP). Iz podatkov spisa (glavna obravnava dne 28.1.1992 - list 118) sledi, da je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog na ponovno zaslišanje izvedencev in na ponovno izvedbo dokaza z ogledom in preizkusom vožnje ter zadostilo načelu neposrednosti s prečitanjem ustreznih zapisnikov potem, ko so se stranke, ker je šlo za narok pred spremenjenim senatom, o tem izjavile in ob upoštevanju razloga procesne ekonomije. Sodišče druge stopnje je zato ravnalo prav, ker v takšnem ravnanju sodišča prve stopnje ni videlo morebitne relativne kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 354. člena v zvezi s 315. členom ZPP. Revizijski očitek sodbi sodišča druge stopnje torej v tej smeri nima utemeljitve.

Ni jasna revizijska navedba, ki se nanaša na zatrjevani ožji tožbeni zahtevek na ukinitev enega kraka služnostne poti, ker naj bi ta zahtevek bil vsebovan že v širšem zahtevku na ukinitev služnosti. Takšna trditevena podlaga revizije je bila kot dejstvo dejanskega stanja preizkušena že v sodbah nižjih sodišč, sama po sebi pa nasprotuje tožbi, kot jo je oblikovala tožeča stranka in ki se nanaša na sporno služnost preko njenega dvorišča in ob njeni hiši. Tako revizijsko stališče skuša po eni strani na revizijski stopnji redefinirati tožbeni zahtevek, kar ni dopustno, po drugi strani pa posega v že ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljeno revizijsko razpolaganje (3. odstavek 385. člena ZPP). V tej smeri torej ni podlage za razmišljanje o nasprotjih med sodbenim izrekom in njeno obazložitvijo ali o nasprotju med obrazložitvijo in listinskimi dokazi (zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP).

Na nižjih stopnjah ugotovoljena dejanska podlaga je tudi omogočila pravno razlago, po kateri so toženci in njihovi pravni predniki pridobili služnostno pravico voženj s kmetijsko mehanizacijo po dvorišču ob hiši tožeče stranke z več kot 20-letno dobroverno uporabo (1. odstavek 54. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih), pri čemer je zaradi preurejenega lastnega dostopa na javno pot po lastnem dvorišču ta služnost strogo omejena le na uporabo kmetijske mehanizacije. Dejanska podlaga namreč ne omogoča sklepanja o prenehanju sporne služnosti v celotnem obsegu (2. odst. 58. člena ZTLR), ker je za uporabo kmetijske mehanizacije preurejeni lastni dostop neprimeren (izvedenska mnenja s preizkusom vožnje). Revizijske navedbe o tem, da je zaradi hrumenja traktorja služnost sedaj postala preveč obremenjujoča, kar naj bi vsebinsko predstavljalo razlog za njeno prenehanje, pa nimajo podlage v že omenjeni določbi ZTLR, ki se na prenehanje služnosti nanaša. Traktor s priključki je nasledek tehnološkega razvoja in je le nadomestil včasih uporabljane vprežne vozove. Služnost voženj za kmetijske potrebe se torej z uvedbo traktorja po svoji vsebini in namenu ni spremenila.

Ker niso bili podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (morebitna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP), jo je bilo treba zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).

Določbe ZPP in ZTLR, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).