Jedro

Pri porazdelitvi preživninskega bremena je sodišče prve stopnje upoštevalo dohodke obeh staršev in sicer dobi mati 429,29 EUR denarne socialne pomoči, 240,04 EUR otroškega dodatka (ki ga je sodišče glede na premoženjsko stanje obeh staršev upoštevalo, čeprav to predstavlja izjemo) in 139,46 EUR subvencije za najemnino, kar skupaj znaša 808,75 EUR, povprečen dohodek očeta pa je 640,51 EUR ter dejstvo, da je mati poleg A. dolžna preživljati še enega otroka. Preživninsko breme staršev je glede na vse okoliščine sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo na polovico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje pod točko I zvišalo preživnino, ki jo je bil toženec dolžan plačevati za mld. A. na podlagi sodne poravnave dne 25. 3. 2010 v znesku 100,00 EUR nazadnje valorizirana na 111,38 EUR na 200,00 EUR mesečno od 1. 6. 2018 dalje. Pod točko II je v presežku do vtoževane mesečne preživnine 240,00 EUR tožbeni zahtevek zavrnilo. Pod točko III je zapisalo, da se preživnina usklajuje z obvestili pristojnega CSD P. Pod točko IV pa je odločilo o stroških postopka.

2. Takšno sodbo v njenem obsodilnem delu (točka I) izpodbija toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno njene razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljena so pritožbena izvajanja toženca glede neobstoja aktivne legitimacije tožnice za vložitev tožbe na zvišanje preživnine. Sodno prakso, da je za vložitev tožbe v zvezi s preživnino aktivno legitimiran samo otrok, torej preživninski upravičenec, za katerega se preživnina plačuje je spremenilo Vrhovno sodišče RS s svojo odločbo II Ips 1/2018. Nobenega stvarno utemeljenega razloga ni za razlikovanje med zahtevkom za določitev preživnine in zahtevkom za njeno spremembo. Prizadevati si je potrebno, da bo pravica do sodnega varstva udeleženca materialno pravnega razmerja priznana v čim večji meri. Drug cilj za dosego katerega si je treba prizadevati pa je otrokova korist. Glede na navedene razloge pritožbeno sodišče meni, da je ugovor aktivne legitimacije, ki jo je podal toženec, neutemeljen.

6. Starši morajo svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo (102. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – ZZZDR). Starši so dolžni svoje otroke preživljati, skrbeti za njihovo življenje in zdravje in jih vzgajati. Po svojih močeh so dolžni skrbeti za šolanje in strokovno izobrazbo svojih otrok glede na njihove sposobnosti, nagnjenja in želje (103. člen ZZZDR). Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotavljajo življenjske razmere potrebne za otrokov razvoj (prvi odstavek 123. člena ZZZDR). Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka (129. in 129a. člen ZZZDR). Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen ZZZDR).

7. V sodbi je povsem jasno opredeljeno, da je sodišče prve stopnje ugotovilo mesečne potrebe mld. A. in ne njene matere, zato so taka pritožbena izvajanja neutemeljena.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se spremenile okoliščine v katerih je bila določena preživnina - mld. A. je sedaj stara 9 let, ob določitvi preživnine je imela 1 leto, je v obdobju hitre rasti, njena mati pa ima poleg nje še enega otroka, rojenega po določitvi preživnine za A. 9. Potrebe mld. A. je sodišče prve stopnje ocenilo na 400,00 EUR mesečno, kar je povsem primerno za 9 letnega otroka. Tako določene potrebe niso pretirano, sodišče prve stopnje pa je pri oceni potreb upoštevalo stroške šolskih potrebščin, aktivnosti, hrane, oblačil in obutve, pri čemer pritožbeno sodišče še pripominja, da sodišče prve stopnje niti ni upoštevalo kolektivnih stroškov, to je stroškov, ki so skupni za mld. A. in njeno mamo (stroški stanovanja, elektrike in ogrevanja), tako da ni prav nobenega dvoma, da potrebe preživninskega upravičenca to je mld. A. znašajo okrog 400,00 EUR mesečno.

10. Preživnina mora biti določena v otrokovo korist, kar je treba v postopkih v sporih iz razmerij med starši in otroki prvenstveno in v največji meri upoštevati. Določena preživnina mora zadostovati za ustrezno preživljanje.

11. Pri porazdelitvi preživninskega bremena je sodišče prve stopnje upoštevalo dohodke obeh staršev in sicer dobi mati 429,29 EUR denarne socialne pomoči, 240,04 EUR otroškega dodatka (ki ga je sodišče glede na premoženjsko stanje obeh staršev upoštevalo, čeprav to predstavlja izjemo) in 139,46 EUR subvencije za najemnino, kar skupaj znaša 808,75 EUR, povprečen dohodek očeta pa je 640,51 EUR ter dejstvo, da je mati poleg A. dolžna preživljati še enega otroka. Preživninsko breme staršev je glede na vse okoliščine sodišče prve stopnje pravilno porazdelilo na polovico.

12. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

13. Izrek o stroških temelji na določilu 413. člena ZPP.