Jedro

Iz listin upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da to, kar tožena stranka meni, da bi moral tožnik storiti, je tožnik tudi storil, pri tem pa zanemarila dejstvo, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani od tožnika zahtevalo prevod listin strokovnih člankov v tujem jeziku po sodnem tolmaču, zato je po presoji sodišča tožena stranka prekoračila standard očitnosti pri ugotavljanju, ali je zadeva očitno nerazumna, kar je v nasprotju s 24. členom ZBPP in namenom, ki izhaja iz teh določb, to je, da se iz postopkov dodeljevanja BPP izključijo tiste zadeve, pri katerih prosilec že na prvi pogled nima verjetnih izgledov za uspeh, torej, brez da bi se organ podrobno spuščal v vsebinsko presojo posameznih dokazov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 429/2019 z dne 4. 9. 2019 se odpravi ter zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od dneva vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za prevod večjega števila strokovnih medicinskih člankov v tujem jeziku za potrebe socialnega spora, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod IX Ps 628/2018, zavrnila.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka tožnikovo prošnjo za BPP zavrnila na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Dodelitev BPP za navedeno storitev ne bi bila razumna, saj gre za prevajanje obširne strokovne literature v tujem jeziku, ki v obsegu, kot je dana ne bo služila neposredno kot dokaz, ker nima značaja javne listine in se ne nanaša neposredno na prosilca. Odvetnik je tožnika strokovne članke pridobil preko spletnih strani, zato so dostopni vsem uporabnikom, tudi sodišču, ki jih bo v okviru svojih znanj tudi uporabilo v konkretni pravdi, kolikor jih bo ocenilo za potrebne. Strokovni članki in druga literatura se bolj kot dokazne listine uporabljajo kot pripomočki pri strokovnem delu, zato bi moral tožnikov odvetnik prevode teh listin zagotoviti sam, ali pa podati pisni povzetek bistvenih navedb in podatkov iz predloženega gradiva (smiselno četrti odstavek 226. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja. V tožbi navaja, da je zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) vložil tožbo, s katero zahteva razveljavitev odločbe in ugoditev zahtevi do pravice do invalidnine za telesno okvaro. V postopku je sodišče imenovalo izvedenca, specialista ortopeda dr. A.A. in zaslišalo zdravnika prof. dr. B.B., ki je tožnika zdravil. Tožnik je na izvedeniško mnenje izvedenca podal pripombe, ter k pripombam priložil 4 članke iz Nacionalnega centra za biotehnološke informacije v angleškem jeziku. Tožnik je po pooblaščencu v izogib večanju stroškov in ekonomičnosti postopka bistveni del besedila člankov podčrtal, jih povzel in prevedel. Kljub temu je sodišče dokumentacijo tožniku vrnilo in izdalo sklep s katerim ga je pozvalo, da članke prevede po sodnem tolmaču. Tožnik je sodišče tudi prosil za podaljšanje roka za predložitev prevoda. Tožnikovemu predlogu je sodišče ugodilo. Ker je tožnik šibkega finančnega stanja je vložil prošnjo za dodelitev BPP za prevod listin. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe članke vrednostno ocenila, pri tem pa zanemarila dejstvo, da je prevod člankov zahtevalo sodišče. Tožnik navaja, da je napačno stališče tožene stranke, da so strokovni članki pripomočki pri strokovnem delu sodišča in da jih bo sodišče upoštevalo v okviru svojih znanj. Tožena stranka se je postavila na stališče, da bi moralo sodišče samo uporabiti strokovne članke, kolikor bi to bilo potrebno. V tožbi tudi poudarja, da je že sodišče presodilo, da želi prevode, zato tožena stranka nima pristojnosti spreminjati odločitev sodišča oziroma jih presojati in jim nasprotovati. Z zavrnitvijo tožnikove prošnje za dodelitev BPP je bila kršena tudi pravica do sodnega varstva. Meni, da prevod celotnih člankov ni smiseln, marveč le bistvenega dela vendar pa je sodišče ocenilo, da prevod potrebuje in tožniku s sklepom z dne 14. 8. 2019 naložilo, da predloži prevod člankov. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Toženi stranki pa naj tudi naloži povrnitev stroškov postopka.

4. V odgovoru na tožbo tožena stranka povzema obrazložitev izpodbijane odločbe ter dodaja, da iz podatkov vpisnika izhaja, da je sodišče pred katerim se vodi socialni spor po zavrnitvi prošnje za BPP sledilo predlogu tožnika in izvedencu 1. 10. 2019 naložilo izdajo dopolnilnega mnenja. Tožena stranka meni, da je po navedenem odpadel pravni interes za konkretno tožbo, saj bo izvedenec brez prevoda strokovnih člankov podal mnenje tudi na podlagi teh člankov v tujem jeziku, ki so priloga predlogu za dopolnilno mnenje in za katere prevod je tožnik prosil za dodelitev BPP.

5. Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da se ne strinja s toženo stranko, da je odpadel pravni interes za tožbo, ker naj bi izvedenec brez prevoda podal svoje dopolnilno mnenje. Zgolj dejstvo, da je so bile listine v angleškem jeziku predložene izvedencu v mnenje še ne pomeni, da jih je sodišče sprejelo in da jih tožnik ni dolžan prevesti, toliko bolj, ker sklepa, s katerim se tožniku nalaga naj listine prevede, ni preklicalo. Kolikor tožnik ne bo sledil sklepu sodišča, da predloži prevode, bo s tem, da mora predložiti prevode, prejudiciran. Posledično sodišče teh listin ne bodo upoštevalo, tožniku pa grozi, da bo tožbo izgubil ravno iz razlogov, ker ne bo sodišču predložil teh prevodov. Lahko se zgodi situacija, da bo izvedenec dopolnitev mnenja zavrnil iz razloga, ker priloženih člankov ne razume ali pa bo nasprotna stranka, ZPIZ, ugovarjala, da je mnenje podano na podlagi litin v tujem jeziku, zato ni pravno upoštevno. Tožnik sodišču predlaga, da kljub temu, da je sodišče izvedencu posredovalo tudi listine v tujem jeziku in ga pozvalo naj svoje mnenje dopolni, tožbi ugodi, ker sodišče sklepa z dne 23. 8. 2019 še ni razveljavilo.

6. Tožba je utemeljena.

7. Po 24. členu ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ali nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Gre za dva pogoja, objektivnega in subjektivnega, ki morata biti kumulativno izpolnjena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Med strankama je sporno, ali je tožnikova telesna okvara zaradi katere v postopku pred Delovnim in socialnim sodiščem zahteva priznanje pravice do invalidnine posledica poškodbe tožnika iz leta 1980 ali pa je bolezenskega izvora. Na mestu te poškodbe se je namreč pri tožniku razvil tumor. O tem naj bi podal mnenje izvedenec ortoped. V konkretnem primeru med strankama ni sporno, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sklepom X Ips 628/2018 z dne 14. 8. 2019 tožniku vrnilo listine - strokovne članke v tujem jeziku in mu naložilo, naj jih prevede v slovenski jezik po sodnem tolmaču ter, da mora prevedene listine v slovenski jezik sodišču predložiti v roku 15 dni, sicer jih bo sodišče zavrglo. Prav tako ni sporno, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sklepom IX Ps 628/2018 z dne 23. 8. 2019 tožniku podaljšalo rok za 15 dni po prejemu sklepa o dodelitvi (zavrnitvi) BPP. Sporno v konkretnem primeru pa je ali je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP z navedbo, da bo sodišče listine, ki so v tujem jeziku, v okviru svojih znanj uporabilo v konkretni pravdi, kolikor jih bo ocenilo za potrebne, ter bi zato moral tožnikov odvetnik prevode le-teh zagotoviti sam, ali pa podati pisni povzetek bistvenih navedb in podatkov iz predloženega gradiva. Iz listin upravnega spisa in iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da to, kar tožena stranka meni, da bi moral tožnik storiti, je tožnik tudi storil, pri tem pa zanemarila dejstvo, da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani od tožnika zahtevalo prevod listin strokovnih člankov v tujem jeziku po sodnem tolmaču, zato je po presoji sodišča tožena stranka prekoračila standard očitnosti pri ugotavljanju, ali je zadeva očitno nerazumna, kar je v nasprotju s 24. členom ZBPP in namenom, ki izhaja iz teh določb, to je, da se iz postopkov dodeljevanja BPP izključijo tiste zadeve, pri katerih prosilec že na prvi pogled nima verjetnih izgledov za uspeh, torej, brez da bi se organ podrobno spuščal v vsebinsko presojo posameznih dokazov. V konkretnem primeru pa je tožena stranka kljub sklepu Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani IX Ps 628/2018 z dne 14. 8. 2019, podala zaključek, da dodelitev BPP za navedeno storitev ne bi bila razumna, saj gre za prevajanje obširne strokovne literature v tujem jeziku, ki v obsegu kot je dana ne bo služila neposredno kot dokaz, ker nima značaja javne listine in se ne nanaša neposredno na prosilca. Meje oziroma obseg vsebinskega preizkusa, da zadeva ni očitno nerazumna, predstavlja standard očitnosti. V konkretnem primeru je očitno, da je tožnik prosil za dodelitev BPP za prevod listin iz angleškega jezika v slovenski jezik, ker mu je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani to naložilo sklepom in ga hkrati opozorilo, da bo v nasprotnem primeru listine zavrglo. Iz navedenega izhaja, da tožena stranka ni imela zakonske podlage za oceno, da je zadeva nerazumna.

9. Sodišče tudi pritrjuje tožniku, da ima še vedno pravni interes za vložitev tožbe. Ne glede na to, da je sodišče listine v angleškem jeziku predložilo izvedencu, da poda dopolnitev izvedenskega mnenja, je sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani IX Ps 628/2018 z dne 14. 8. 2019 še vedno v veljavi. Sodišče se strinja s tožnikom, da ZPIZ lahko v postopku ugovarja, da mnenje, podano na podlagi listin v tujem jeziku, ni pravno upoštevno.

10. Po presoji sodišča je tožena stranka pri izdaji izpodbijane odločbe nepravilno uporabila določbo 24. člena ZBPP. Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani akt izdal, v ponovni postopek.

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik je pa v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 347,70 EUR (prvi odstavek 3. člena Pravilnika). Stroške mu je dolžna povrniti tožena stranka v roku 15 dni od prejema sodbe.