Jedro

Spor med zavodom in osebo, ki naj bi sredstva, namenjena zavarovancu, dejansko prevzela, je spor o premoženjskem zahtevku, za katerega je glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče.

Izrek

Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je na Okrajno sodišče v Novi Gorici vložila tožbo zaradi plačila 735,62 EUR, ki jih je iz naslova invalidske pokojnine izplačala zavarovancu R. S. za čas od 1. 8. 2012 do 30. 4. 2013. Zavarovanec je 6. 7. 2012 umrl, zato je plačila, ki so bila izvedena po njegovi smrti, terjala od toženca, ki je bil pooblaščen za razpolaganje s sredstvi na računu pokojnega zavarovanca. Okrajno sodišče v Novi Gorici se je s sklepom P 233/2014-9 z dne 28. 5. 2015 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ker je menilo, da gre za socialni spor.

2. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti z obrazložitvijo, da spora med strankama ni mogoče uvrstiti med socialne spore, opredeljene v 7. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004).

3. Vrhovno sodišče je v sporu o pristojnosti odločilo na podlagi 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji).

4. Socialni spor definirajo njegova vsebina in stranke. Po prvi alineji drugega odstavka 7. člena ZDSS-1 je socialno sodišče na področjih iz prvega odstavka iste določbe (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in zaposlovanje, starševsko varstvo in družinski prejemki, socialni prejemki) pristojno odločati tudi o povrnitvi neupravičeno pridobljenih sredstev. Po prvem odstavku 58. člena ZDSS-1 so socialni spori spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. 5. V obravnavanem primeru ne gre za spor med zavodom in osebo, ki bi ji bil na račun zavoda neupravičeno izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice (prvi odstavek 275. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). Sorazmerni del invalidske pokojnine, ki ga je izplačala tožeča stranka na račun R. S., je bil namenjen temu zavarovancu, le da je do spornih izplačil prišlo že po njegovi smrti. Kot izhaja iz tožbe, naj bi toženec kot tretja oseba neupravičeno izplačana sredstva le prevzel, ker je bil pooblaščen razpolagati z računom, na katerega je tožeča stranka nakazovala zavarovancu invalidsko pokojnino. To pomeni, da sredstva niso bila nakazana tej osebi kot nosilcu pravice do invalidske pokojnine. Zato spor o vrnitvi neupravičeno izplačanih sredstev med zavodom in to tretjo osebo ni socialni spor.

6. Spor med zavodom in osebo, ki naj bi sredstva, namenjena zavarovancu, dejansko prevzela, je spor o premoženjskem zahtevku, za katerega je glede na vrednost spornega predmeta pristojno okrajno sodišče. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v tem sporu kot stvarno in krajevno pristojno določilo Okrajno sodišče v Novi Gorici.