Jedro

Sodbe o zahtevi za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati, saj je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve ter dokazno oceno sodišča prve stopnje vezano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obdolženka je dolžna plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 127,50 EUR v roku 15 dni po pravnomočnosti predmetne sodbe o prekršku, v kolikor ji bo v sodbi o prekršku naloženo plačilo stroškov postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zavrnilo zahtevo za sodno varstvo storilke in potrdilo izpodbijani plačilni nalog. Storilki je naložilo v plačilo sodno takso v višini 135,00 EUR.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornik iz pritožbenih razlogov po 1. in 2. točki 154. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi ter razveljavi odločbo sodišča prve stopnje oziroma zadevo vrne v ponovno reševanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prekrškovni organ je v obravnavani zadevi storilki izdal plačilni nalog, v katerem je storilki očital, da je dne 31. 12. 2019 ob 19.45 uri vozila osebni avtomobil reg. št. ... po Trnoveljski cesti v kraju Trnovlje pri Celju iz smeri Začreta proti Ljubečni, kjer iz opisa obrazložitve kršitve izplačilnega naloga izhaja, da se pri vključevanju iz neprednostne ceste na prednostno cesto R 3752, pri zavijanju v levo pri Zadobrovi ni takoj pomaknila na desno stran smernega vozišča regionalne ceste R 3752, temveč je vožnjo nadaljevala po levem smernem vozišču, medtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega vozila reg. št. ..., A. A. V posledici opisanega je voznik nasproti vozečega vozila s sprednjim desnim delom osebnega avtomobila trčil v sprednji del osebnega avtomobila obdolženke. Na kraju nesreče je bil opravljen tudi preizkus alkoholiziranosti, pri čemer je rezultat pri voznici B. B. pokazal 0,42 miligrama v litru izdihanega zraka. Prekrškovni organ je tako ugotovil prekršek po tretjem odstavku 56. člena ZPrCP in po 2. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP (sedaj prekršek po 2. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP), storilki pa je bila izrečena enotna globa v znesku 850,00 EUR in stranska sankcija 11 kazenskih točk. 5. Storilka je v zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložila zoper predmetni plačilni nalog, pojasnila, da se je predmetnega dne, pred vključitvijo na glavno cesto, na stranski cesti ustavila, križišče pregledala in se prepričala, da na glavni cesti ni nobenega vozečega vozila. Do trčenja med voziloma naj bi prišlo zaradi neprilagojene hitrosti A. A., ki naj bi v križišče peljal z neprilagojeno hitrostjo, bistveno večjo od 50 km/h, kot je omejitev na tem predelu, in nepravilne smeri vožnje vozila A. A. Predlagala je tudi angažiranje izvedenca cestnoprometne stroke za raziskavo prometnih nesreč.

6. Sodišče prve stopnje je glede na navedbe v zahtevi za sodno varstvo dopolnilo dokazni postopek, v katere je zaslišalo storilko, priče A. A., C. C. in Č. Č., vpogledalo v izpodbijani plačilni nalog, vključno s kratkim opisom dejanskega stanja z navedbo dokazov, v zapisnik o izjavi kršitelja z dne 9. 1. 2020, v opis dejanskega stanja z navedbo dokazov, v zapisnik o ogledu kraja prometne nesreče, ki se je zgodila dne 31. 12. 2019, vključno s potekom prometne nesreče, v skico prometne nesreče, v zgoščenko z albumom fotografij, v zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti serijska številka 1755627 z dne 31. 12. 2019, v potrdilo o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja št. ... z dne 31. 12. 2019, v drugopis izvida Splošne bolnišnice Celje za A. A. z dne 31. 12. 2019, v odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 9. 7. 2021 in v ostale listine spise.

7. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča zanesljivo zaključilo, da je do predmetne prometne nesreče prišlo zaradi neupoštevanja pravil prednosti oziroma izsiljevanja prednosti storilke, ki je zapeljala iz neprednostne na prednostno cesto, zaradi te kršitve pa se je udeleženec neposredno pred trčenjem umikal v levo. Zagovoru storilke, v katerem je izpostavljala prehitro vožnjo drugega udeleženca prometne nesreče pa utemeljeno ni sledilo, saj je izveden dokazni postopek pokazal nasprotno.

8. Drugi odstavek 66. člena ZP-1 izrecno določa, da je mogoče pritožbo zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo vložiti le iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1, kar pomeni, da izpodbijane sodbe o zahtevi za sodno varstvo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati, saj je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve ter dokazno oceno sodišča prve stopnje vezano. Pritožnica v tem postopku tako ne more uspeti s ponujeno lastno dokazno oceno in nasprotovanju ugotovljenim dejstvom v postopku. Ob tem, ko pritožba zgolj pavšalno zatrjuje bistveno kršitev določb postopka o prekršku, ki naj bi jo prvostopenjsko sodišče storilo z zavrnitvijo dokaznega predloga kršiteljice po postavitvi izvedenca cestnoprometne stroke, ob tem ko pritožba ne ponudi konkretizacije, katera konkretna kršitev naj bi bila podana in katera relevantna dejstva naj bi ostala nerazjasnjena, pritožbi v tem delu ni mogoče slediti. Sodišče prve stopnje je razloge za zavrnitev dokaznega predloga storilke ustrezno navedlo in zadostno obrazložilo, zato sodišče pritožbi o storjeni bistveni kršitvi kazenskega postopka ne more slediti.

9. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10. Ker pritožnica ni uspela, je pritožbeno sodišče na podlagi 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) storilki naložilo poplačilo stroškov pritožbenega postopka, ki jih je dolžna plačati v roku in na način, kot bo določeno v pozivu prekrškovnega organa.