Jedro

Dojemanja tožnika, ki meni, da odločanje Višjega sodišča v Kopru o pritožbi ne bo nepristransko in objektivno, ker je do sedaj že vsaj dvakrat odločalo v sporih v zvezi s predmetno zaščiteno kmetijo, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je v teku pravdni postopek P 577/2009 zaradi ugotovitve nesposobnosti toženke za nadaljnje vodenje zaščitene kmetije. Tožnik je 7. 12. 2010 vložil pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kopru P 577/2009 z dne 22. 11. 2010, v kateri med drugim predlaga določitev drugega stvarno pristojnega pritožbenega sodišča. Meni, da je o zadevah, povezanih s sporno zaščiteno kmetijo, že vsaj dvakrat odločalo Višje sodišče v Kopru, ki je v zvezi s tem izoblikovalo svoje pravno stališče. Veljavna sodna praksa, ki se nanaša na tovrstno problematiko, je zelo redka, prevladujejo sodne odločbe Višjega sodišča v Kopru.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je sicer v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti zagotoviti večjo smotrnost postopka. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ pa zajema različne druge okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Dojemanja tožnika, ki meni, da odločanje Višjega sodišča v Kopru o pritožbi ne bo nepristransko in objektivno, ker je do sedaj že vsaj dvakrat odločalo v sporih v zvezi s predmetno zaščiteno kmetijo, ni mogoče subsumirati pod pojem „drugega tehtnega razloga“ iz 67. člena ZPP. Izražena pravna stališča sodišča, zavzeta pri opravljanju sodne funkcije, sama po sebi niso razlog za prenos krajevne pristojnosti.

5. Ker uveljavljane okoliščine ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti, je bilo treba predlog zavrniti.