Jedro

V postopku dodelitve BPP je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Tudi specialna določba prvega odstavka 37. člena ZBPP, po kateri mora pristojni organ za BPP pri odločanju o prošnji upoštevati načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka, organu za BPP ne dopušča odločanja v nasprotju z določbo 8. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 1426/2011 z dne 2. 8. 2011, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 1426/2011 z dne 2. 8. 2011, ugodila prošnji A.A., stranke z interesom v tem upravnem sporu in mu za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v zvezi s stečajnim postopkom zoper B. d.o.o. odobrila nujno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) in za njeno izvajanje določila odvetnico C.C. Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da prošnja sicer ne vsebuje vseh za odločanje potrebnih podatkov v skladu z določili 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZBPP), zato se izpolnjevanje subjektivnega pogoja za dodelitev BPP ni ugotavljalo. V zvezi z izpolnjevanjem objektivnega pogoja je tožena stranka ugotovila, da je pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. St 1554/2010, v teku stečajni postopek nad dolžnikom B. d.o.o., v tem postopku pa je prosilec, kot upnik, priglasil svojo terjatev do dolžnika. V okviru stečajnega postopka je stečajni upravitelj objavil končni seznam preizkušenih terjatev, ki je bil na podlagi 2. do 8. točke prvega odstavka 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 106/2010, 26/2011, 47/2011, v nadaljevanju ZFPPIPP) objavljen na spretnih straneh AJPES-a, dne 11. 7. 2008. Ker lahko na podlagi določil prvega odstavka 300. člena ZFPPIPP upnik, katerega terjatev je bila prerekana, v roku enega meseca vloži tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, je tožena stranka ob vpogledu v končni seznam objavljen na spletni strani AJPES-a ugotovila, da je pod zaporedno številko 26 navedena prosilčeva terjatev, pojasnila pa je tudi vsebino določbe četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP, po kateri upnikova terjatev do stečajnega dolžnika preneha, kolikor tožba ni vložena v določenem roku. Terjatev prosilca kot upnika je v celoti prerekana, zato je po mnenju tožene stranke izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP. Pogoji za dodelitev nujne BPP so izpolnjeni, saj je bil seznam preizkušenih terjatev objavljen 11. 7. 2011, v skladu z določilom prvega odstavka 300. člena ZFPPIPP pa znaša rok za vložitev tožbe en mesec. Tako se prosilcu, ne glede na pričetek sodnih počitnic z dnem 15. 7., izteče rok za vložitev tožbe 11. 8. 2011, kar pomeni, da je izpolnjen pogoj za dodelitev nujne BPP.

Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Izpodbija jo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1). Dodelitev nujne BPP ni utemeljena, saj bi lahko prosilec pri varovanju svojih pravic ravnal skrbno in se pri toženi stranki pravočasno pozanimal kaj mora predložiti za obravnavanje prošnje, torej je bila določba 36. člena ZBPP uporabljena napačno. Ne glede na to, pa prosilec po mnenju tožnice ne izpolnjuje objektivnega pogoja verjetnega izgleda za uspeh, oziroma, da je postopek smiselno začeti. V stečajnem postopku je namreč stečajni upravitelj v skladu z določili ZFPPIPP pripravil osnovni seznam preizkušenih terjatev 14. 3. 2011, terjatev prosilca je bila obravnavana pod zaporedno 26 ter prerekana zato, ker je prosilec naknadno posredoval dodatno prijavo terjatve, ni pa umaknil prve, kljub temu, da iz nje izhaja, da gre za isto terjatev. Podatki druge prijave so bili popolnejši in ker terjatve ne more dobiti plačane dvakrat, je upravitelj prerekal in priznal drugo, popolnejšo terjatev. Obrazložitev je podana skupaj s seznamom. Popravek osnovnega seznama je bil objavljen 7. 4. 2011, končni seznam pa 11. 7. 2011. Prosilec je bil tako seznanjen zakaj je bila terjatev prerekana, zato vložitev tožbe očitno nima verjetnega izgleda za uspeh, oziroma je postopek nerazumno sprožati. Vsi podatki na katere se tožnica sklicuje so razvidni na strani AJPES, insolvenčni postopki. Nenazadnje pa tožena stranka v ničemer ni utemeljila obstoja pogojev iz 24. člena ZBPP. Utemeljitve gotovo ne pomeni navedba, da bila terjatev prerekana ter napotitveni sklep sodišča. Razlogov za vložitev ni navedel niti prosilec, niti jih ni raziskala tožena stranka in ker je odločba neobrazložena in nima razlogov o odločilnih dejstvih, je bila določba 24. člena uporabljena napačno, posledično pa napačno ugotovljeno dejansko stanje. Tožnica predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu, A.A., na tožbo ni podal odgovora.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je prosilcu A.A. odobrila nujno BPP, za vložitev tožbe v zvezi s stečajnim postopkom zoper B. d.o.o. Postopek dodeljevanja BPP se, ob upoštevanju drugega odstavka 34. člena ZBPP, izvaja po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, 73/04, 119/05, 105/06, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP), ki v določbi 8. člena (načelo materialne resnice) določa, da je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Gre za določbo, ki jo je po presoji sodišča treba upoštevati tudi v primeru uporabe 36. člena ZBPP. Tudi specialna določba prvega odstavka 37. člena ZBPP, po kateri mora pristojni organ za BPP pri odločanju o prošnji upoštevati načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka, organu za BPP ne dopušča odločanja v nasprotju z določbo 8. člena ZUP.

Ob upoštevanju zgoraj navedenega, sodišče ne more spregledati tožbenih očitkov, da v obravnavani zadevi načelo materialne resnice ni bilo upoštevano. Tožnica namreč zatrjuje, da je tožena stranka spregledala razlog zaradi katerega je bila prosilčeva terjatev iz seznama preizkušenih terjatev z dne 14. 3. 2011, pod št. št. 26, prerekana, razlog, ki ga je stečajni upravitelj obrazložil v prilogi seznama. Prav tako tožnica v tožbi zatrjuje, da je prosilec naknadno posredoval dodatno prijavo terjatve, prve pa, čeprav gre za isto terjatev, ni umaknil, torej vložitev tožbe zoper prerekano terjatev ne bi izpolnjevala kriterijev za dodelitev iz 24. člena ZBPP.

Ker tožena stranka, niti stranka z interesom v tem upravnem sporu, tožbenim trditvam nista oporekali, je sodišče po vpogledu v predlagane dokaze, to je vpogledu na spletno stran AJPES-insolvenčni postopki, presodilo, da je zaradi nepopolno izvedenega ugotovitvenega postopka tožena stranka napačno presodila izpolnjevanje določbe 24. člena ZBPP.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, kar posledično pomeni, da je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno. Sodišče je zato na podlagi 3. in 2. točke prvega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo ter zadevo skladno z določbo drugega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala tožena stranka, upoštevaje stališče sodišča izraženo v tej sodbi, o prosilčevi prošnji za dodelitev BPP ponovno odločiti.