Jedro

Predlagateljica zatrjuje, da predstavlja ena polovica nepremičnine skupno premoženje predlagateljice in njenega bivšega moža in da je njen solastniški delež na skupnem premoženju 50%, kar v razmerju do celotne nepremičnine predstavlja 1/4. Povedano pomeni, da je predmet spora, posebej v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice, delež do ene polovice in ne zgolj do 1/4. Šele če bi sodišče ugotovilo, da polovica predstavlja skupno premoženje, bi namreč sploh lahko odločalo o deležu tožnice na skupnem premoženju. Odločitev prvostopnega sodišča, da dovoli zaznambo spora na nepremičnini, last nasprotne udeleženke, do ene polovice je zato pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi zaznambe spora.

Nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v N. dovolilo zaznambo spora za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s parc.št. 753, vpisani v vl.št. 1116 k.o. M., pri kateri je vknjižena lastninska pravica za J. K., in sicer do ene polovice.

Zoper sklep se pritožuje zemljiškoknjižna lastnica in v pritožbi navaja, da je sodišče spregledalo, da predlagateljica v zadevi P Okrožnega sodišča v N. toži med drugim na priznanje lastninske pravice in izstavitev listine sposobne za vpis lastninske pravice na predlagateljico do ene četrtine. Zato ni razloga za zaznambo spora pri nepremičnini, last J. K., do 1/1. Poleg tega je zaznamba vprašljiva tudi glede na 48. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), po katerem tudi v primeru izboljšanja zgradbe domnevni vlagatelj ne pridobi lastninske pravice na nepremičnini.

Pritožba ni utemeljena.

Iz tožbe, ki je bila podlaga za vpis izhaja, da predlagateljica zatrjuje, da predstavlja ena polovica nepremičnine s parc.št. 753, vpisane v vl.št. 1116 k.o. M. skupno premoženje predlagateljice in njenega bivšega moža M. M. in da je njen solastniški delež na skupnem premoženju 50 %, kar v razmerju do celotne nepremičnine predstavlja 1/4. Povedano pomeni, da je predmet spora, posebej v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice (M. M. ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine), delež do ene polovice in ne zgolj do 1/4. Šele če bi sodišče ugotovilo, da polovica predstavlja skupno premoženje, bi namreč sploh lahko odločalo o deležu tožnice na skupnem premoženju. Odločitev prvostopnega sodišča, da dovoli zaznambo spora na nepremičnini, last nasprotne udeleženke, do ene polovice je zato pravilna. Nadaljnje pritožbene navedbe v zvezi s SPZ se tičejo utemeljenosti tožbenega zahtevka v zadevi P Okrožnega sodišča v N. in na pravilnost odločitve o zaznambi spora ne vplivajo (po določbi 79. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1 - je podlaga za vpis zaznambe spora zgolj vložitev tožbe, da se ugotovi obstoj lastninske pravice, ne pa utemeljenost te tožbe). Na podlagi povedanega in ker sodišče drugih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Izrek o stroških temelji na določbi 35. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi s 120. členom ZZK-1.