Jedro

Sodišče zavrača tožbeno navedbo, da za izdajo nadomestne vinjete zadošča odstranitev vinjete z vozila, ne glede na to, ali je šlo vozilo v razgradnjo ali ne. Na takšno razlago določbe ne napotuje niti jezikovna niti namenska razlaga določbe 38. člena ZCestn.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. (v nadaljevanju DARS), kot prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo A.A. za izdajo nadomestne vinjete. Odločitev je obrazložila z ugotovitvijo, da je vložnica na vlogi navedla podatke o osebnem vozilu in jim priložila odstranjeno vinjeto, ni pa predložila potrdila o razgradnji vozila, kot to zahteva določba 38. člena Zakona o cestninjenju (v nadaljevanju ZCestn), niti ta status vozila ne izhaja iz uradnih podatkov.

2. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za infrastrukturo, je pritožbo A.A. zavrnilo.

3. Tožnica tožbo vlaga zaradi napačne uporabe materialnega prava in v zvezi s tem bistvene kršitve določb postopka. Kršeno je bilo tudi ustrezno ustavno načelo. Dejstvo je namreč, da je bila veljavna ter odstranjena vinjeta prvostopenjskemu organu predložena, torej ne more biti več na vozilu, ne glede na to, ali je bilo vozilo razgrajeno ali ne. Iz navedenega razloga sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge navedene v obrazložitvi sklepa organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

6. V sporni zadevi je tožnica v vlogi za izdajo nadomestne vinjete, ki ji je predložila odstranjeno vinjeto, navedla, da želi prejeti nadomestno vinjeto zaradi odjave in izbrisa vozila iz evidence registriranih vozil. 7. ZCestn v III. poglavju z naslovom „Cestninjenje glede na določen čas uporabe cestninske ceste“, v določbi prvega odstavka 38. člena določa, da cestninski zavezanec lahko zahteva od upravljavca cestninskih cest iz drugega odstavka prejšnjega člena, da mu izda novo (nadomestno) vinjeto za isto obdobje, za katero je veljala izdana in prej nameščena vinjeta, če je zamenjano vetrobransko steklo, na katero je bila nameščena vinjeta, če je zamenjan del enoslednega vozila, na katerem je bila nameščena vinjeta, če je bilo vozilo oddano v razgradnjo in na podlagi predpisanega potrdila o uničenju odjavljeno iz evidence registriranih vozil in če je bilo vozilo, vetrobransko steklo ali del enoslednega vozila, na katerem je bila nameščena vinjeta, zamenjan v garancijskem roku. Navedena določba torej taksativno našteva razloge, zaradi katerih je mogoče cestninskemu zavezancu izdati nadomestno vinjeto. Teh razlogov tožnica v svoji vlogi ni navajala, niti vlogi ni predložila zahtevanih dokazil, skladno z določbo drugega odstavka 38. člena ZCestn, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na dopusten razlog za izdajo nadomestne vinjete. Iz tega razloga je po presoji sodišča prvostopenjski organ po vpogledu v evidenco registriranih vozil, iz katere je razvidno, da vozilo v tej evidenci nima statusa „razgrajeno“, pravilno štel, da ni izkazan z zakonom predpisani razlog za izdajo nadomestne vinjete.

8. Sodišče zavrača tožbeno navedbo, da za izdajo nadomestne vinjete zadošča odstranitev vinjete z vozila, ne glede na to, ali je šlo vozilo v razgradnjo ali ne. Na takšno razlago določbe 38. člena ZCestn namreč ne napotuje ne jezikovna, ne namenska razlaga določbe 38. člena ZCestn (Poročevalec DZ 2015 z dne 23. 1. 2015).

9. Na podlagi navedenega je sodišče presodilo, da je bila izpodbijana odločitev pravilna, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

10. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.