8. 12. 2014

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Negosa Stepanjana, Kranj, ki ga po pooblastilu skrbnice za posebni primer Cvetke Stepanjan, Kranj, zastopa Ladi Voršič, odvetnica v Kranju, na seji 8. decembra 2014

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 96. člena in drugega odstavka 121. člena Zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 19/97, 21/97 – popr., 75/97 in 19/14) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 187/2013 z dne 6. 3. 2014 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. I U 1763/2012 z dne 18. 4. 2013 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija prvi odstavek 96. člena in drugi odstavek 121. člena Zakona o vojnih invalidih (v nadaljevanju ZVojl), ki določata rok za vložitev zahteve za priznanje statusa vojnega invalida zaradi okvare zdravje. Določbi naj bi bili v neskladju z 2., 14., 22., 50., 51. in 52. členom Ustave. Pobudnik meni, da mu določbi onemogočata uveljaviti status civilnega invalida vojne in da bi moral ZVojl dopuščati neomejen rok za uveljavitev tega statusa. Nihče naj ne bi mogel predvideti, kdaj se bo bolezen poslabšala oziroma pojavila. Prav tako meni, da je postavljen v neenakopraven položaj z drugimi prosilci po ZVojl, katerih invalidnost se je pojavila takoj ali kmalu po okvari zdravja in so lahko to okoliščino uveljavljali v zakonskem roku. Njemu zaradi časovne oddaljenosti od nastanka bolezni do priznane invalidnosti pa naj to ne bi bilo omogočeno.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija navedeno sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, ki sta potrdili odločitev upravnega organa, da se mu ne prizna status civilnega invalida vojne, ker je zahtevo za priznanje tega statusa vložil prepozno, to je po roku iz 96. in 121. člena ZVojI.

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS. Ustavno pritožbo pa je zavrglo v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalnih skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih pritožnika (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena, prve alineje prvega odstavka 55.b člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodnika dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sodnik dr. Mitja Deisinger je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik