Jedro

Iz Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice jasno izhaja dolžnost uporabnikov, da se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje, vendar ob izpolnitvi naslednjih pogojev. Najprej mora biti na območju, kjer se nahaja stavba, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zgrajena javna kanalizacija, poleg tega pa mora biti uporabnik s strani izvajalca javne službe obveščen o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, v zvezi s čimer je dolžan izvesti priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v šestih mesecih od prejema tega obvestila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Šentjur, Vitanje, Vojnik in Zreče (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo inšpekcijskemu zavezancu A.A., v tem upravnem sporu tožniku, izrekel inšpekcijski ukrep izvedbe priključitve objekta na naslovu ..., ..., na javno kanalizacijo in izključitve greznice iz obratovanja (točka 1 izreka). V nadaljnjih točkah izreka izpodbijane odločbe je določil rok ureditve predmetnega ukrepa, ki je 30 dni od vročitve odločbe (točka 2) in obveznost v roku treh dni obvestiti inšpektorja o izvedbi ukrepa (točka 3), sicer se bo začel postopek upravne izvršbe s prisilitvijo na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe (točka 4). V točkah 5 in 6 izreka izpodbijane odločbe je navedeno, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve in da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Prvostopenjski organ v obrazložitvi odločbe ugotavlja, da leži objekt na predmetnem naslovu na območju, opremljenem z javno kanalizacijo, in da je bil inšpekcijski zavezanec s strani B. pozvan, da se priključi na javno kanalizacijo in izključi greznico iz obratovanja. Kot pravno podlago za svojo odločitev navaja drugi in tretji odstavek 16. člena Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice (v nadaljevanju Odlok). Ugotavlja še, da je preteklo več kot šest mesecev od prejema obvestila iz drugega odstavka 16. člena Odloka, tožnik pa svoje obveznosti iz navedenega naslova ni izpolnil. Glede na navedeno je prvostopenjski organ odločil tako, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

3. Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil pritožbo, ki jo je župan Občine Slovenske Konjice kot drugostopenjski organ kot neutemeljeno zavrnil in potrdil prvostopenjsko odločbo (točki 1 in 2 izreka), pri tem pa ugotovil, da v postopku izdaje odločbe niso nastali posebni stroški (točka 3 izreka). Drugostopenjski organ ugotavlja, da tožnik kot kmetovalec ni oproščen odvajanja blata v javno kanalizacijo. Če namreč objekt leži na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, je tudi za komunalno odpadno vodo, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu, treba zagotoviti, da se odvaja v javno kanalizacijo. Ne glede na dejstvo, da objekt leži na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, je drugostopenjski organ še pri izvajalcu javne službe preveril, kako je z zahtevkom za oprostitev plačevanja okoljske dajatve za obremenjevanje voda, ki ga je tožnik priložil k pritožbi in s katerim je dokazoval neupravičenost do priklopa na omrežje javne kanalizacije. Izvajalec javne službe je pojasnil, da je bil zahtevek sicer vložen, vendar je glede na to, da se nahaja v aglomeracijskem območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, priključitev na javno kanalizacijo obvezna. Tako je po stališču drugostopenjskega organa odločba prvostopenjskega organa pravilna in zakonita.

4. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper izpodbijano odločbo vlaga tožbo, v kateri navaja, da je kmetovalec in lastnik kmetije ter da v odločbi ni nikjer navedeno, da je lastnik kmetije in da je posledično oproščen odvajanja blata v javno kanalizacijo, ker gnojnico in greznične odpadke uporablja izključno za gnojenje kmetijskih površin po predpisih. Izpodbijana odločba temelji na Odloku, ki ni v skladu z veljavno zakonodajo. Odlok je napisan tudi na podlagi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 46 z dne 23. 6. 2014), katera je prenehala veljati z novo Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15).

5. Tožnik nadalje navaja, da veljavna zakonodaja omogoča, da blato iz obstoječe nepretočne greznice, ki nastaja na gospodarskem kmetijstvu, zmeša z gnojevko oziroma gnojnico ter skladišči najmanj 6 mesecev pred uporabo kot gnojilo v kmetijstvu. Tudi inšpektor Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, je ugotovil, da tožnik dela v skladu z veljavnimi predpisi in ni potrebe po spreminjanju (priključitvi na javno kanalizacijo).

6. Tožnik še tožbeno oporeka, da pri izdaji odločbe niso bili upoštevani vsi podatki, ki so bili po predpisih posredovani pristojni službi.

7. Tožnik sodišču smiselno predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, glede stroškov pa navaja, da jih prevzame tožena stranka.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem ponovno navaja ugotovitve in pravno podlago iz izpodbijane odločbe, med drugim tudi ugotovitev, da izjema, na katero se sklicuje tožnik, zanj ne velja, ker velja zgolj za objekte, ki ležijo izven meja aglomeracije oziroma na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo. Objekt tožnika ima pripravljene izkope na svojem zemljišču, manjka mu okoli 2 metra priklopa na jašek javne kanalizacije, vendar se tožeča stranka priklopu vseskozi neutemeljeno upira. Niso relevantna navajanja tožnika, da v odločbi ni nikjer navedeno, da je lastnik kmetije, ker mora biti vsaka stavba, v kateri nastaja komunalna odpadna voda na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, priključena na javno komunalno omrežje. Tožnik ni ugovarjal, da javno kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno oziroma, da ni potekel rok, v katerem se morajo uporabniki priključiti na javno kanalizacijo ali da priključek tehnično ni mogoč. Po stališču tožene stranke v upravnem sporu ni mogoče od sodišča zahtevati, da presodi, ali je Odlok neskladen z veljavno zakonodajo. Tožena stranka nasprotuje tudi sklicevanju tožnika v tožbi na ugotovitve Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ker ta inšpektorat ni pristojen v zadevi, ki je predmet tožbe. Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode je obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja. Tožena stranka še nasprotuje tožbeni trditvi, da je obveznost čiščenja in odvajanja odpadnih voda za kmetovalce drugače urejena z obema uredbama. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne, tožniku pa naloži stroške postopka tožene stranke.

9. Tožnik se je v pripravljalni vlogi opredelil do navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo, katerim nasprotuje. Navaja, da ne držijo navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, da ima pripravljene izkope na svojem zemljišču, ker nima nobenih pripravljenih izkopov. Po tožnikovem stališču bi morala Občina Slovenske Konjice že leta 2016 popraviti Odlok, ki bi bil v skladu z zakonom, pa tega do danes ni storila. Tako so vsi dokazi, ki temeljijo na Odloku, nični. Pripravljalni vlogi je priložil tudi izpis registra kmetijskih gospodarstev, iz katerega je razvidno kmetijsko gospodarstvo in njen nosilec.

K točki I izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Predmet sodne presoje v obravnavanem upravnem sporu je odločba prvostopenjskega organa, s katero je bilo tožniku naloženo, da izvede priključitev objekta na predmetnem naslovu na javno kanalizacijo in izključitev greznice iz obratovanja. Med strankama je sporno, ali je tožnik dolžan izpolniti to obveznost glede na dejstvo, da je lastnik in nosilec kmetijskega gospodarstva.

12. Pravna podlaga, ki določa odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, in s tem povezano priključitev na javno kanalizacijo, je 16. člen Odloka (t. j. Odloka o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Slovenske Konjice). V prvem odstavku tega člena je določeno, da mora biti na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, za vsako stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, omogočena priključitev na javno kanalizacijo. Drugi odstavek določa, da mora izvajalec javne službe obvestiti bodočega uporabnika o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo. Tretji odstavek določa, da je na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v šestih mesecih od dneva, ko uporabnik prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka tega člena. V skladu s četrtim odstavkom nastane obveznost plačila storitev javne službe za uporabnika z dnevom priključitve oziroma najkasneje v roku iz prejšnjega odstavka. V petem odstavku je določeno, da morajo uporabniki, ki so že priključeni na javno kanalizacijo, v roku šestih mesecev opustiti greznice z iztokom po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka tega člena, v šestem odstavku pa, da je priključitev na javno kanalizacijsko omrežje dovoljeno samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec izdati v skladu z določili tega odloka. Na podlagi sedmega odstavka mora lastnik ob priključitvi na javno kanalizacijo na lastne stroške opustiti obstoječe greznice v skladu s predpisi in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalizacijskim priključkom in priključitvenim revizijskim jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo obstoječih greznic poda izvajalec.

13. Sodišče ugotavlja, da iz zgoraj navedene vsebine tretjega odstavka 16. člena Odloka izhaja obveznost priključitve uporabnika na javno kanalizacijsko omrežje v primeru, da se stavba nahaja na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija. Tako ni predpisanih nobenih izjem, ki bi izključevale to obveznost, vključno s kmetijskim gospodarstvom, kar tožbeno zatrjuje tožnik. Iz vsebine relevantnega člena Odloka jasno izhaja dolžnost uporabnikov, da se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje, vendar ob izpolnitvi naslednjih pogojev. Najprej mora biti na območju, kjer se nahaja stavba, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zgrajena javna kanalizacija, poleg tega pa mora biti uporabnik s strani izvajalca javne službe obveščen o pogojih odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo, v zvezi s čimer je dolžan izvesti priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v šestih mesecih od prejema tega obvestila.

14. Tožnik ne oporeka dejstvu, da se objekt na navedenem naslovu nahaja na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in tudi ne izpodbija okoliščine prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Tožbo opira zgolj na dejstvo, da je kmetijsko gospodarstvo izvzeto iz te obveznosti, pri čemer tudi ne oporeka dejstvu, da ni izvedel priključitve na javno kanalizacijo.

15. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da sta prvostopenjski in pritožbeni organ pravilno ugotovila obveznost tožnika, da mora priključiti objekt na predmetnem naslovu na javno kanalizacijsko omrežje in izključiti greznico iz obratovanja. Tožbeni ugovori v tej zvezi so tako neutemeljeni. Ker je v 51. členu Odloka opredeljen nadzorni organ, ki je pristojni občinski inšpekcijski organ (prvostopenjski organ, ki je izdal izpodbijano odločbo), kateri je med drugim dolžan nadzorovati tudi priključevanje na javno kanalizacijo, je bil nadzor prvostopenjskega organa izveden pravilno in zakonito.

16. Glede tožbene navedbe, da Odlok ni v skladu z veljavno zakonodajo, ker je napisan na podlagi Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, katera je prenehala veljati z novo Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki je začela veljati 31. 12. 2015, sodišče tožniku pojasnjuje, da vprašanje ustavnosti tega predpisa ni v pristojnosti sodišča, pred katerim je v teku upravni spor, ampak mora tožnik sprožiti ustrezne postopke pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Sodišče pa pripominja, da tudi sicer v določbah Odloka ne vidi njegove protiustavnosti.

17. Na tej podlagi sodišče ugotavlja, da je izpodbijani akt pravilen in zakonit, postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Sodišče v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ker med strankama ni sporno dejansko stanje, ki je predstavljalo podlago, odločilno za izdajo izpodbijane odločbe, ampak zgolj ocena teh dokazov v povezavi z uporabo relevantnih materialnih predpisov, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, pri čemer sodišče izpostavlja, da tudi nobena od strank ni predlagala oprave glavne obravnave. Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K točki II izreka:

18. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.