Jedro

Nepristranskosti okrožnega sodišča ne omaje dejstvo, da je stranka v sporu s sodnico okrajnega sodišča, ki je v isti stavbi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Kopru je tožnica vložila tožbo, s katero od toženke zahteva plačilo 75.442,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova neupravičene obogatitve. Toženka je na tožbo odgovorila, in istega dne z ločeno vlogo predlagala prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. 2. Predlog najprej utemeljuje z dejstvom, da ji je bila s strani Okrajnega sodišča v Novi Gorici izrečena sankcija prepovedi približevanja sodnici A. A. in navezovanja stikov z njo. A. A. je sodnica Okrajnega sodišča v Kopru, ki ima svoje prostore v isti stavbi kot Okrožno sodišče v Kopru. Toženka tako trdi, da bi bila lahko z obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Kopru izpostavljena potencialni kršitvi navodil, ki so ji bila odrejena z navedeno sodno odločbo. V nadaljevanju pojasnjuje, kako je do spora s sodnico A. A. sploh prišlo. Ta sodnica je vodila postopke, na podlagi katerih se je bila toženka dolžna izseliti iz svoje nepremičnine. Izselitev iz stanovanja je bila posledica napake sodnice, kar je zgodba, ki je na obali notorna. Sodnica je bila vmes tudi disciplinsko premeščena. Dalje pojasnjuje, da se je v boju za svoje pravice poslužila "nekoliko nekonvencionalnih pristopov". Med drugim je skoraj dnevno protestirala pred Okrajnim sodiščem v Piranu, najmanj enkrat tedensko pa tudi pred stavbo Okrajnega in Okrožnega sodišča v Kopru. Tako je toženka vsem sodnikom in drugim zaposlenim v stavbi koprskega sodišča dobro znana. Gre tudi za sodelavce sodnice A. A. Zaključek, da je odnos do toženke pristranski, potrjuje ravnanje v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči v zvezi z vložitvijo ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 16/2022 in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1902/2017. Okrožno sodišče v Kopru je namreč o prošnji odločilo šele s sklepom z dne 16. 2. 2023, čeprav se je rok za vložitev ustavne pritožbe iztekel že 10. 2. 2023. Prošnja za dodelitev brezplačne pomoči ji je bila zavrnjena, kar je nerazumljivo, saj je predhodno pridobila pravno mnenje, da je vložitev ustavne pritožbe smiselna.

3. Tožnica je na predlog za prenos pristojnosti odgovorila ter sodišču predlagala, naj ga zavrne. Osrednja teza tožničinega odgovora je, da z udeležbo na sodnih obravnavah toženka ne more kršiti izrečenega ukrepa (ne)približevanja. Sicer pa v predmetnem pravdnem sporu ne odloča sodnica A. A., zato razmerje z njo ne more biti razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Prav tako je treba upoštevati, da je A. A. sodnica na Okrajnem sodišču v Kopru, medtem ko o zadevi odloča Okrožno sodišče v Kopru. Tožnica še izpostavlja, da je toženka predlog za prenos pristojnosti z enako vsebino vložila tudi v pravdni zadevi P 22/2023, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Vrhovno sodišče je o njem že odločilo s sklepom I R 87/2023 z dne 7. 6. 2023 in toženkin predlog zavrnilo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, po ustaljeni sodni praksi štejejo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. 6. Toženka ponuja več razlogov, ki po njenem mnenju utemeljujejo predlog za prenos pristojnosti. Prvi razlog naj bi bila izrečena prepoved približevanja sodnici A. A. Ta okoliščina po prepričanju Vrhovnega sodišča ne utemeljuje predloga za delegacijo, ker vabilo na sodno obravnavo, na katerega bi se toženka kot stranka odzvala, izključuje protipravnost takšnega ravnanja. Gre torej za izjemo od naložene prepovedi približevanja konkretni sodnici.1

7. Predloga za prenos pristojnosti prav tako ne more utemeljiti strankin spor z eno izmed sodnic sodišča, ki se nahaja v isti stavbi kot sodišče, ki zadevo obravnava. Potencialni izločitveni razlog, ki bi utemeljeval izločitev enega sodnika, še ne pomeni, da o zadevi ne morejo nepristransko odločati drugi sodniki tega sodišča. To velja toliko bolj, če se potencialni izločitveni razlog nanaša na sodnika, ki sodniško službo opravlja na drugem sodišču, dasiravno v isti zgradbi, kot je sodišče, ki o zadevi odloča.2

8. Nenazadnje, nepristranskosti Okrožnega sodišča v Kopru ne more omajati niti toženkino periodično protestiranje pred sodno zgradbo. Strankino uresničevanje svobode izražanja, čeprav naperjeno zoper konkretno sodišče, ne more biti razlog, ki bi omajal videz nepristranskosti tega sodišča. Gre za strankino lastno izbiro in lastno ravnanje, ki pri povprečnem opazovalcu ne more vzbujati utemeljenega suma, da bodo vsi sodniki tega sodišča ravnali v razmerju do takšne stranke neprofesionalno in nestrokovno. Za tak sklep ni razumne podlage.3

9. Toženka graja tudi prepozno odločanje o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in v zvezi s tem navaja, da je sodišče, čeprav se je (60-dnevni4) rok za vložitev ustavne pritožbe iztekel 10. 2. 2023, o brezplačni pravni pomoči odločilo šele 16. 2. 2023. Po presoji Vrhovnega sodišča tudi ta razlog ne utemeljuje prenosa pristojnosti, pri čemer je treba pojasniti, da je toženka prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložila šele 1. 2. 2023, tj. 50 dni po začetku teka roka za ustavno pritožbo. Kar zadeva zatrjevane vsebinske napake pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pa bi lahko sprožila upravni spor, česar ni storila.

10. Ker okoliščine v konkretni zadevi ne utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

1 Tako tudi VSRS sklep I R 87/2023 z dne 7. 6. 2023. 2 Prav tam. 3 Prav tam. 4 Glej prvi odstavek 52. člena Zakona o ustavnem sodišču.