Jedro

Če sta skupno varstvo in vzgoja otroka v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko npr. en starš otroka zanemarja ali zlorablja, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno in zaupa otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Otrok se šteje za ogroženega pri enem od staršev, če ta ni primeren za izvajanje varstva in vzgoje.

Izrek

I.Pritožbi zoper sklep II N 140/2020 z dne 15. 11. 2022 se delno ugodi in se izpodbijani sklep v odločbi o stroških (točka XIV prvostopnega izreka) spremeni tako, da glasi: "XIV. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagateljici iz naslova skupnih stroškov znesek 524,63 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude. Svoje stroške postopka pa vsak udeleženec krije sam." V ostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem obsegu (točka I do VII, IX in XIII prvostopnega izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožba zoper sklep II N 140/2020 z dne 23. 12. 2022 se zavrne.

III.Predlagateljica in nasprotni udeleženec krijeta sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom II N 140/2020 z dne 15. 11. 2022 je prvostopno sodišče otroka nepravdnih strank A. A., rojeno 2018 in B. B., rojen 2020, dodelilo v skupno varstvo in vzgojo roditeljema, to je materi C. C. in očetu D. D. Skupno starševstvo starša izvajata tako, da bosta otroka izmenično preživela en teden pri materi, naslednji teden pa pri očetu, pri čemer bo mati oziroma oče otroka prevzel v nedeljo ob 17.00 uri na domu drugega starša. Medletne počitnice bosta otroka preživela polovico pri enem staršu, drugo polovico pa pri drugem staršu, poletne počitnice v juliju in avgustu pa bosta preživela tudi polovico pri enem staršu, polovico pa pri drugem tako, da bosta pri vsakem od staršev preživela strnjeno po 14 dni. Božično novoletne praznike bosta otroka preživela od 24. 12. do 28. 12. pri enem staršu, od 29. 12. do 2. 1. naslednje leto pa pri drugem staršu, ter v navedenem zaporedju izmenjaje naprej. V času, ko sta otroka pri enem od staršev ta omogoči od ponedeljka do petka vsakodnevni klic ali video klic otrok z drugim staršem. V primeru bolezni ali drugih posebnosti z otrokoma sta starša dolžna prebivalidrug drugega obveščati ter ob prevzemu oziroma predaji otrok podati potrebne informacije glede otrok ter osebne in zdravstvene dokumente. Stalno prebivališče A. A. in B. B. je določeno na naslovu očeta, to je X, začasno pa naslovu matere, Y. Pošiljke za oba otroka se vročajo na naslovu očeta X, pri čemer je oče o prispeli pošiljki za otroka nemudoma obvestiti mater ter ji poslati original oziroma fotokopijo prispele pošiljke. Mati je za A. A. in B. B. dolžna prispevati za preživljanje znesek 746,00 EUR za vsakega, oče pa za A. A. 542,00 EUR in za B. B. 366,00 EUR, pri čemer se preživninska obveznost matere in očeta izpolnjuje v naturalni obliki (točka I do VII in IX izreka prvostopne sklepa).

V točki VIII izreka je prvostopno sodišče očeta za obdobje, ko sta otroka živela pri materi, zavezalo k plačevanju preživnine za vsakega otroka v znesku 100,00 EUR mesečno za čas od 10. 8. 2020 do 1. 2. 2021, od 1. 2. 2021 pa do pravnomočnosti tega sklepa pa v znesku 130,00 EUR mesečno za vsakega otroka.

Z začasno odredbo (točka X do XII izreka sklepa) je prvostopno sodišče določilo stike med otrokoma in njunim očetom in sicer vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.30 ure ter vsaki drugi vikend od petka od 15.00 ure do nedelje do 18.30 ure. V primeru kršitve začasne odredbe se materi izreče denarna kazen v znesku 500,00 EUR. Začasna odredba stopi v veljavo z njeno izdajo in traja najdlje do pravnomočnosti sklepa, pri čemer ugovor zoper sklep o začasni odredbi ne zadrži njene izvršitve.

V presežku je predloge predlagateljice in nasprotnega udeleženca zavrnilo (točka XIII izreka sklepa).

V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (točka XIV izreka sklepa).

2.Prvostopni sklep s pritožbo v točki I do VII, IX ter XIII in XIV izpodbija predlagateljica zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja, da so bile v predmetnem postopku izdane začasne odredbe na podlagi katerih sta otroka z očetom stike dvakrat tedensko po nekaj ur in vsako drugo soboto, na kar je na podlagi izvedenskega mnenja izvedenca klinične psihologije, ki je v tem postopku predstavljal presenečenje, sodišče z izpodbijanim sklepom določilo skupno starševstvo. Taka odločitve prvostopnega sodišča temelji predvsem na izvedenskem mnenju, pri čemer se pristojni center za socialno delo, ki je bil ves čas aktivno udeležen v odnosu udeležencev in reševanja družinske problematike, o skupnem starševstvu ni izrekel. Izvedensko mnenje je nestrokovno, ker odrejena izvedenca nista opravila ustrezne ocene zadovoljevanja potreb obeh tako majhnih oziroma mladih otrok po varnosti, skrbi, negi, čustveni navezanosti, nadzoru, učenju veščin, zagotavljanju vzorov in to zlasti ob dejstvu, da sta otroka zadnji dve leti pretežno ves čas preživljala skupaj z materjo in oba otroka, ki sta navezana na mater, kažeta nelagodje, če že ne odklon do stikov z očetom. Na vse navedeno je predlagateljica opozorila že tekom postopka in zato predlagala v dokazni postopek pritegnitev novega izvedenca klinične psihologije. Kljub dejstvu in okoliščinam, ki so v obravnavanem primeru narekovale pritegnitev novega izvedenca klinične psihologije v sodni postopek, je sodišče prve stopnje tak predlog zavrnilo z posplošeno obrazložitvijo, da nov izvedenec ni potreben, ker je že podano izvedensko mnenje povsem primerno za razsojo v obravnavanem primeru. Zraven tega pa je odločitev prvostopnega sodišča o načinu izvrševanja skupnega starševstva glede na prebivališče očeta, ta živi v Slovenj Gradcu in matere, ki prebiva v Mariboru, povsem neživljenjska, ker tedensko menjajoče skupno starševstvo praktično onemogoča otrokom obiskovanje vrtca oziroma v bodoče šole. Navedeno pa je v nasprotju s koristmi otrok. Nadalje pritožba opozarja na še vedno obstoječo visoko stopnjo konfliktnosti med roditeljema, kar tudi onemogoča izvajanje skupnega starševstva. Praktično se starša ne moreta glede otrok o ničemer dogovoriti. Navedene dejanske razmere med roditeljema ne omogočajo skupnega starševstva.

Prvostopno sodišče je tudi nepravilno določilo stalno prebivališče otrok na naslovu očeta, ker otroka na navedenem naslovu nikoli nista živela in sta vedno sobivala skupaj z materjo in bi tako prebivališče otrok moralo biti določeno na naslovu matere, enako velja za vročanje pošte oziroma pošiljk.

Zmotna je tudi presoja o preživninski obveznosti roditeljev. Ker v obravnavanem primeru ni pogojev za skupno starševstvo in je potrebno otroke dodeliti materi, je potrebno očeta otrok zavezati k plačevanju preživnine tako za hčerko kot za sina.

Pri odločbi o pravdnih stroških sodišče moralo upoštevati dejstvo, da stroški izvedenca predstavljajo skupne stroške in bi jih moralo nato sodišče enakomerno porazdeliti med obe stranki, ne pa da je s temi stroški v celoti obremenilo mamo otrok.

Odločitve o preživninski obveznosti očeta (točka VIII prvostopnega izreka) pritožba ne izpodbija.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da prvostopni sklep v izpodbijanih točkah razveljavi, nasprotnega udeleženca pa se obremeni s stroški postopka. V novem sojenju pa se naj zadeva dodeli drugemu sodniku. Priglaša pritožbene stroške.

3.V obširnem odgovoru na pritožbo se nasprotni udeleženec z zavračanjem pritožbenih izvajanj zavzema za potrditev prvostopnega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Prvostopni sklep II N 140/2020 z dne 23. 12. 2022 izpodbija predlagateljica s pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi obširno izpostavlja, da je s sklepom, s katerim je zavrnjen ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o začasni odredbi1 kršeno pravilo ne bis in idem (pravilo o prepovedi odločanja o isti stvari), podana pa tudi ni ogroženost otrok kot temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok. V tej smeri prvostopni sklep tudi nima ustreznih razlogov. Sicer pa so tudi stiki z očetom določeni v začasni odredbi v nasprotju s koristmi otrok. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

5.V odgovoru na pritožbo se nasprotni udeleženec zavzema za potrditev prvostopnega sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

K sklepu o glavni stvari, sklep II N 140/2020 z dne 15. 11. 2022:

7.Na podlagi določbe 54. člena Ustave Republike Slovenije imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati (v enaki meri), ta pravica in dolžnost pa se lahko staršem odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon. Zato je treba pri odločanju o varstvi in vzgoji otrok vedno prvenstveno presojati, ali je mogoča dodelitev otrok v skupno vzgojo in varstvo z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Velja torej pravilo, da je otroku v korist, da vzgoja in varstvo potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev (še) vzpostavljena, zato sta skupna vzgoja in varstvo osnovna prvenstvena rešitev (138. člen Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je ta, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje.

8.Izhajajoč iz navedenim materialno pravnih izhodišč je prvostopno sodišče na podlagi izvedenskega mnenja izvedencev prof. dr. E. E. - izvedenka psihiatrije in prof. dr. F. F. – izvedenec klinične psihologije ter strokovnega mnenja CSD pravilno ugotovilo in zaključilo, da sta oba starša primerna za varstvo in vzgojo otrok. Nobeden od staršev tudi ni v ničemer ogrožajoč za otroka in tudi nima socialno ekonomskih pomanjkljivosti, ki bi onemogočala varstvo in vzgojo otrok. Pri tem prvostopno sodišče tudi pravilno na podlagi izvedenca in poročil CSD ugotavlja, da odnosi med očetom in materjo niso najboljši, vendar konflikti med njima niso take narave, da bi ti preprečevali in onemogočali skupno starševstvo. Na odločitev o skupnem starševstvu in s tem povezane koristi otrok tudi ni vplivna starost otrok (A. A. je rojena 2018, B.B. pa 2020) in razdalja med bivališčema njunih roditeljev (oče živi v Slovenj Gradcu, mati pa v Mariboru), ker je na te okoliščine potrebno prilagoditi način izvajanja skupnega starševstva. Na podlagi takih ugotovitev je prvostopno sodišče pravilno presodilo, da je obema otrokoma v korist skupno starševstvo.

9.Take odločitve ne morejo spremeniti pritožbena izvajanja z izpodbijanjem izvedenskega mnenja in pritožbenim ugovorom o nepravilnosti odločitve prvostopnega sodišča glede zavrnitve dokaza z novim izvedencem klinične psihologije, ker sta postavljena izvedenca v pisnem izvedenskem mnenju in z zaslišanjem na naroku upoštevala vse navedene okoliščine in tudi opravila ustrezno oceno zadovoljevanja potreb otrok po varnosti, skrbi, negi, čustveni navezanosti, učenju veščin, zagotavljanju vzorov, kot neutemeljeno navaja pritožba. Pri tem sta izvedenca tudi upoštevala dejstvo, da sta otroka poprej pretežno časa preživela pri materi in da z očetom nista imela zadostnih stikov, izvedenca pa sta tudi povsem sprejemljivo obrazložila, da sta oba starša primerna za varstvo in vzgojo otrok. Na podlagi takega izvedenskega mnenja je prvostopno sodišče imelo vse podlage za razsojanje v obravnavani zadevi in tudi povsem utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za pritegnitev novega izvedenca klinične psihologije, ker je že postavljeni izvedenec odgovoril na vse odločilna vprašanja predlagateljice. Samo nestrinjanje z izvedenskim mnenjem pa ne zadostuje za pritegnitev novega izvedenca v dokazni postopek.

10.Na podlagi izvedenskega mnenja klinične psihologije prof. dr. F. F. in strokovnega mnenja pristojnega CSD je prvostopno sodišče tudi pravilno določilo način izvrševanja skupnega starševstva in sicer, da starša izvajata skupno varstvo in vzgojo tako, da sta otroka en teden pri materi, drugi teden pa pri očetu ter da menjave otrok potekajo ob nedeljah. To sicer pomeni, na kar opozarja pritožba, da bosta otroka en teden v Mariboru in en teden v Slovenj Gradcu (ob tem lahko pride do tega, da bosta en teden obiskovala vrtec v Mariboru, naslednji teden pa v Slovenj Gradcu), kar pa ni v nasprotju s koristmi otrok (tako izvedenec klinične psihologije), ker se bodo na tak način morebitne konfliktne situacije med roditeljema, ki so v nasprotju s koristmi otrok, zmanjšale. Pri tem pa velja še dodati, da razdalja med Mariborom in Slovenj Gradcem zopet ni takšna, da ne bi bila premostljiva za otroka (v eno smer je približno 1,5 ure vožnje), v nasprotju s koristjo otrok pa tudi ne more biti okoliščina, da otroka zaradi varstva lahko obiskujeta različna vrtca. Pritožbena sklicevanja na nedopustnost obiskovanja različnih osnovnih šol pa niso odločilna, ker nobeden od otrok še ne obiskuje osnovne šole. Način izvrševanja skupnega starševstva (tekom leta, med letnimi počitnicami, letnimi počitnicami, prazniki) je tako prvostopno sodišče določilo pravilno. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

11.Dejstvo je, da ima oče otrok stalno prebivališče v Slovenj Gradcu, mati otrok pa ima v Mariboru začasno prebivališče in zato je prvostopno sodišče pravilno stalno prebivališče otrok vezalo na stalno prebivališče očeta, začasno prebivališče pa na naslov matere. Iz enakih razlogov je pravilno odločilo, da se pošta oziroma pošiljke za otroka vročajo na naslov stalnega prebivališča, o prejeti pošti oziroma pošiljkah za otroka pa je oče takoj dolžan obvestiti mater otrok.

12.V zvezi s preživninsko obveznostjo očeta in matere je le dodati, da je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev prvostopnega sodišča o skupnem starševstvu in ni sledilo pritožbenim izvajanjem, da se otroka dodeli materi, očeta pa zaveže k plačilu preživnine. Iz navedenega razloga so neutemeljena pritožbena izvajanja o plačevanju preživnine otrokoma po očetu. Sta pa na podlagi skupnega starševstva tako oče kot mati dolžna preživljati otroka. Preživljanje otrok (tako sodba sodišča) je sicer tako za mater kot očeta denarno ovrednoteno, oba pa preživninsko obveznost izpolnjujeta naturalno.

13.Pritrditi je pritožbi predlagateljice, da stroški izvedenca predstavljajo skupne stroške nepravdnih strank in sta tako dolžna stroške izvedenca plačati vsak do ½. Izvedenski stroški znašajo 1.549,43 EUR in je tako nasprotni udeleženec, oče otrok dolžan predlagateljici, ki je s plačanim predujmom v celoti poplačala stroške izvedenca, povrniti polovico teh stroškov, torej 774,71 EUR.

-------------------------------

1Sklep II N 140/2020 z dne 15. 11. 2022.

2Sklep VSL III Cp 34/2023.

K sklepu o zavrnitvi ugovora zoper začasno odredbo, sklep II N 140/2020 z dne 23. 12. 2022:

14.Izdana začasna odredba je veljala do pravnomočnosti sklepa o glavni stvari in ker je sklep o glavni stvari postal pravnomočen s tem sklepom pritožbenega sodišča je odločanje o pritožbi zoper zavrnitev ugovora zoper sklep o začasni odredbi, brezpredmetno in zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno pod točko II izreka tega sklepa.

15.Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanih sklepov po uradni dolžnosti ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka ali zmotne uporabe materialnega prava, je o pritožbah odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (42. člen Zakona o nepravdnem postopku ZNP-1 v zvezi z 2. in 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

16.Predlagateljica je s pritožbo zoper sklep o glavni stvari uspela le v neznatnem obsegu, z ostalimi pritožbenimi izvajanji s pritožbama ni uspela, nasprotni udeleženec pa z odgovorom na pritožbi ni odločilno prispeval k razjasnitvi zadev in rešitvi pritožb in zato nepravdni stranki sami krijeta pritožbene stroške.