Jedro

Ker rok izdelave elaborata ni predstavljal izrecnega pogodbenega pogoja oziroma je bil ta izdelan pravočasno, pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka upravičeno odstopila od sklenjene podjemne pogodbe. Uporaba 638. in/oziroma 639. člena OZ tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani 0659 Ig 2964/2007 z dne 18. 5. 2007 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka), ugovor pobotanja v pravdi pa se zavrne (2. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 716,03 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki v primeru zamude s plačilom tečejo od prvega dne po poteku tega roka dalje do plačila (3. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, ugodi ugovoru pobotanja, hkrati pa tožnici naloži plačilo pravdnih in pritožbenih stroškov, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, oziroma podrejeno vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi je toženka pri tožnici naročila izdelavo plana in elaborata za prevoz motorne jahte na relaciji Pristava pri Mestinji – Ladjedelnica Izola, pri čemer je prevoz toženki naročila družba E. d.o.o., ki je nato dne 18. 5. 2005 izdelavo ponudbe in izredni prevoz plovila odpovedala (priloga A7). Tožnica sedaj s predmetno tožbo od toženke zahteva plačilo za opravljeno delo na podlagi računa št. 50191 z dne 19. 4. 2005 (priloga A2), toženka pa odstopa od pogodbe in plačilo računa zavrača z navajanjem, da se tožnica pri izdelavi elaborata ni držala dogovorjenega roka, zaradi česar je prepozno izdelan elaborat zanjo brez pomena in kot tak neuporaben.

6. V primeru, da je izpolnitev obveznosti v določenem roku bistvena sestavina pogodbe, dolžnik pa je v tem roku ne izpolni, je pogodba razvezana po samem zakonu (1. odstavek 104. člena OZ). V primeru pa, da izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, dolžnik obdrži pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev (1. odstavek 105. člena OZ). Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev (2. odstavek 105. člena OZ).

7. Iz naročilnice št. 6/2005 z dne 6. 2. 2005 (prilogi A2 in A3) izhaja, da je bil prevoz motorne jahte predviden za dne 6. 3. 2005. To pomeni, da bi moral biti elaborat glede na predviden dan prevoza izdelan vsaj do tega dne.

8. Izredni prevoz se po 1. odstavku 5. člena Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji (Ur. list RS št. 50/1999 z dne 28. 6. 1999, v nadaljevanju Pravilnik) lahko opravi zgolj na podlagi dovoljenja. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 21. 12. 2007 navedla, da jo je toženka naknadno obvestila, da vloge za izdajo dovoljenja za izredni prevoz za čas od 6. 3. 2005 do 30. 3. 2005 ni vložila (priloga A5); je pa naknadno (dne 7. 2. 2005) vložila vlogo za izdajo dovoljenja za izredni prevoz za čas od 3. 5. 2005 do 30. 5. 2005 (priloga A6). Ker vloga za izdajo dovoljenja za izredni prevoz na prilogi A5, ki jo je sodišču predložila tudi toženka (priloga B2), ni ne žigosana s strani Direkcije RS za javne ceste niti ni zanjo plačana taksa, je sodišče prve stopnje pravilno verjelo tožnici, da toženka navedene vloge na Direkcijo RS za javne ceste sploh ni vložila. Nasprotno pa je bila s strani tožnice predložena vloga na prilogi A6, ki določa veljavnost dovoljenja za izredni prevoz plovila od dne 3. 5. 2005 do dne 30. 5. 2005, na Direkcijo RS za javne ceste zagotovo vložena, saj je tako žigosana kot taksovana.

9. Četudi bi tako po naročilnici določen rok izdelave elaborata sicer lahko predstavljal fiksen rok, glede na naknadno spremenjene okoliščine - obvestilo, da za predvideno obdobje ni bil vložen zahtevek za dovoljenje za izredni prevoz, kar pomeni, da tudi v primeru izdelanega elaborata do dne 6. 3. 2005 prevoz tega dne ne bi mogel biti opravljen, ni mogoče zaključiti, da je čas izdelave elaborata predstavljal bistveno sestavino dogovora pravdnih strank po 1. odstavku 104. člena OZ. Nasprotno - rok izdelave elaborata se je z vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za obdobje od 3. 5. 2005 do 30. 5. 2005 (implicitno) podaljšal najmanj do 3. 5. 2005. Upoštevaje, da datum prevoza 3. 5. 2005 izhaja tudi iz izdelanega elaborata (priloga A10), pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je imela tožnica možnost izdelave elaborata vse do 3. 5. 2005 in ne le do 6. 3. 2005, kot je bilo prvotno predvideno na naročilnici.

10. Toženka v ugovoru pojasnjuje, da ji je prevoz naročila družba E d.o.o.; ker pa ni imela primernega vozila za prevoz plovila, se je za prevoz dne 5. 3. 2005 oziroma dne 6. 3. 2005 dogovorila z nizozemskim prevoznikom. To izhaja tudi iz vloge za izdajo dovoljenja na prilogi A6, kar ponovno potrjuje verodostojnost slednje listine, medtem ko je na prilogi A5 navedeno zgolj, da se bo prevoz opravil, ko bo toženka imela na razpolago primerno vozilo. Da tožnica z izdelavo elaborata ni zamujala, pa nadalje izhaja tudi iz neprerekane trditve tožnice, da je zakoniti zastopnik toženke V. ves čas sodeloval na usklajevalnih sestankih pravdnih strank in nikoli ni izpostavil, da bi na strani tožnice prihajalo do zamude z izdelavo elaborata (priloga A15).

11. Pritožbeno sodišče še dodaja, da za konkretni primer ni relevantno, kaj se je toženka dogovarjala s svojim naročnikom, to je družbo E d.o.o. Tudi če iz dopisa – odpovedi z dne 18. 5. 2004 (pravilno 2005) izhaja, da je bil predviden prevoz jahte celo od 1. 2. 2005 do 20. 2. 2005, ta pa je bil nato fiksno dogovorjen z naročilnico na dan 6. 3. 2005, to ne pomeni, da je takšen dogovor obstajal (brez naknadnih sprememb) tudi med pravdnima strankama; bistveno je namreč zgolj razmerje med pravdnima strankama.

12. Kot je že zgoraj ugotovilo pritožbeno sodišče, je bil predviden rok izdelave elaborata do dne 3. 5. 2005, kar posledično pomeni, da tožnica ne glede na to, ali je elaborat izdelala dne 24. 3. 2005 (elaborat na prilogi A10) ali dne 19. 4. 2005 (račun št. 50191 z dne 19. 4. 2005 na prilogi A2, odredba računovodstva na prilogi A2), z izpolnitvijo svojega dela obveznosti ni zamujala, pri čemer tudi iz vabila na usklajevalni sestanek z dne 26. 4. 2005 (priloga A15) izhaja, da je bil elaborat v tistem času – torej pred dnem 3. 5. 2005 že sestavljen, saj naj bi se na sestanku obravnavalo možnost izvedbe izrednega prevoza in v elaboratu navedenih posameznih ukrepov. Iz tega razloga se pritožbeno sodišče do pritožbenih navedb, ki se tičejo točnega dneva izdelave elaborata, ni bilo dolžno opredeliti.

13. Toženka je v ugovoru trdila, da naročenega elaborata ni nikoli prejela, pri čemer je tožnica v svoji drugi pripravljalni vlogi zatrdila, da je elaborat zagotovo izročila družbi B. d.o.o., ki je dne 19. 4. 2005 elaborat oddala Direkciji RS za javne ceste. To izhaja tudi iz dejstva, da je vloga za izdajo dovoljenja za izredni prevoz toženki/tožnici faksirana od družbe B. d.o.o., prav tako pa v tistem času stranke – glede na takrat veljavni Pravilnik – zahtevkov sploh niso mogle vlagati same. V tem smislu zatorej ni pomembno pritožbeno navajanje, da je A. izpovedal, da naročnik, to je toženka, najverjetneje elaborata ni dobila, saj navadno naročnik dobi elaborat šele naknadno - skupaj z dovoljenjem.

14. Ne glede na to, da je toženka trdila, da je bila ustaljena praksa med pravdnima strankama, da je direktor toženke vselej prevzel elaborat in ga osebno odnesel družbi B. d.o.o., tožnica pa je temu nasprotovala, češ da se je elaborat najprej poslal družbi B. d.o.o., ki je pripravila osnutek dovoljenja, ta pa se je nato poslal na Direkcijo RS za javne ceste, ki je dovoljenje poslala tožnici, ta pa nato naročniku, je bistveno, da je toženka vedela, da je bil elaborat izdelan in da v zvezi z njim ni uveljavljala nobenih napak ali zamude. V nasprotnem primeru – če ne bi štela, da je elaborat izdelan in pravilno vročen/prejet/uporabljen - namreč ne bi na družbo E. d.o.o., naslovila dopisa z računom, da ji je navedena družba dolžna plačati stroške izdelanega elaborata (priloga A8), prav tako pa bi zavrnila vtoževani račun št. 50191 z dne 19. 4. 2005 (pritožbena novota toženke v smislu 1. odstavka 337. člena ZPP).

15. Ker rok izdelave elaborata ni predstavljal izrecnega pogodbenega pogoja oziroma je bil ta izdelan pravočasno, pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka upravičeno odstopila od sklenjene podjemne pogodbe. Uporaba 638. in/oziroma 639. člena OZ tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.

16. OZ v 311. členu določa, da dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli.

17. Toženka je v pobot uveljavljala povračilo škode v obliki izgubljenega dobička, in sicer plačilo prevoza, do katerega po krivdi tožnice ni prišlo. Po oceni toženke bi sicer prevoz plovila znašal približno 10.000.000,00 SIT (41.729,26 EUR), kot izhaja iz dopisa toženke z dne 7. 6. 2005 (priloga A8), oziroma najmanj višino vtoževane terjatve (izdelava elaborata in stroški prevoza).

18. Za obstoj odškodninske odgovornosti morajo biti kumulativno izpolnjene vse zahtevane predpostavke odškodninske odgovornosti povzročitelja. Zlasti v smeri izkazovanja škode in vzročne zveze pa je po mnenju pritožbenega sodišča trditvena podlaga toženke tako skromna, da je vprašljiva sklepčnost njenega pobotnega ugovora. Ni torej le višina v pobot stavljene terjatve povsem nekonkretizirana in pavšalna, pri čemer toženka v dokaz ni predložila niti prevozne pogodbe z naročnikom E. d.o.o., niti kakršnegakoli cenika, pač pa glede na ugotovljeno dejstvo s strani obeh sodišč, da tožnica z izdelavo elaborata ni zamujala, toženka tudi ni dokazala vzročne zveze, da bi E. d.o.o., prevoz toženki odpovedala zaradi razlogov na strani tožnice.

19. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje potrditi (353. člen ZPP).

20. Ker toženka ni uspela s pritožbo, sama krije pritožbene stroške (154. člen ZPP in 1. odstavek 165. člena ZPP).