Jedro

Zapisnik ZPIZ, s katerim je bilo odločeno o zavarovalni dobi s povečanjem za tožnike in izračunana višina prispevkov, ki jih plača tožena stranka za posameznega tožnika, je dokončen in pravnomočen pravni akt. Kot tak je zapisnik izvršilni naslov in sodno varstvo o zahtevi za plačilo prispevkov ni dopustna. Tožniki in tožena stranka namreč nista izpodbijali tega zapisnika v zakonitem 30 dnevnem roku in so se s tem odrekli sodnemu varstvu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožniki sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo in in tožnikom naložilo povračilo stroškov postopka tožene stranke v znesku 247.200,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.10.2002. Sodišče je zavrglo tožbo na podlagi 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in 96/02).

Zoper navedeni sklep se pritožujejo tožniki smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagajo, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožniki navajajo, da je delodajalec dolžan obračunati in plačati prispevke iz delovnega razmerja, ki se izvrši na podlagi obrazca REK. Davčni organ ne more knjižiti obveznosti na podlagi zapisnika ZPIZ, ampak bi morala biti za to izdana sodna odločba, ki bi to obveznost odredila delodajalcu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po 2. odstavku 339. člena ZPP, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožnikov pa pritožbeno sodišče navaja: Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo in utemeljilo razloge, zaradi katerih je zavrglo tožbo. Zapisnik ZPIZ št. 24/00-03040 z dne 15.11.2000, s katerim je bilo odločeno o zavarovalni dobi s povečanjem za tožnike in izračunana višina prispevkov (izračun je sestavni del zapisnika), ki jih plača tožena stranka za posameznega tožnika (III. točka zapisnika), je nedvomno dokončen in pravnomočen pravni akt izdan na podlagi veljavnih predpisov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Zato je pravilna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da je zapisnik izvršilni naslov in da ponovno sodno varstvo o zahtevi za plačilo prispevkov ni dopustno. Tožniki in tožena stranka namreč niso izpodbijali tega zapisnika v zakonitem 30 dnevnem roku in so se s tem odrekli sodnemu varstvu. Po stališču pritožbenega sodišča sodno varstvo ni dopustno, ker so tožniki zamudili rok za vložitev tožbe, ki je določen tudi v 31. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94) in je tako podan razlog za zavrženje tožbe po 274. členu ZPP, kar je sicer, vendar iz drugega razloga, navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da noben od pritožbenih razlogov ni podan, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Tožniki s pritožbo niso uspeli, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 165. člena v povezavi s 154. členom ZPP odločilo, da sami krijejo svoje stroške pritožbe.