Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker predlagatelja v predlogu za vknjižbo lastninske pravice nista pojasnila prehoda lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov na njiju, prav tako pa k predlogu tudi nista predložila verige kupoprodajnih pogodb, je sodišče prve stopnje predlog za vknjižbo lastninske pravice utemeljeno zavrnilo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo sklep Dn. št. 34466/2009 z dne 26. 8. 2010. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj B. K. iz pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je predlog za vpis v zemljiško knjigo podal na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene med prodajalko Z. C. in kupko J. Č. z dne 24. 9. 1974 ter na podlagi overjene kupoprodajne pogodbe, sklenjene med prodajalko J. Č. in kupcema M. in N. D. z dne 25. 11. 1981. M. in N. D. pa sta na podlagi overjene kupoprodajne pogodbe z dne 22. 11. 1999 delež 5/135 od celote, prodala naprej predlagatelju B. K.. Zemljiška knjiga sedaj razpolaga z vsemi listinami in dokumenti, tako da bi vpis lahko opravila.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu odločitve po drugem odstavku 350. člena ZPP ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, nanj pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem ni zagrešilo kršitev procesnih pravil, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti.
Sodišče prve stopnje je o izpodbijanem zemljiškoknjižnem vpisu odločalo na podlagi Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 58/2003, 45/2008 in 28/2009, v nadaljevanju ZZK-1) pred 1. majem 2011, zato je v skladu s prehodno določbo drugega odstavka 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS št. 25/2011) navedeni zakon pri odločanju o pritožbi uporabilo tudi sodišče druge stopnje.
V skladu z določbo 140. člena ZZK-1 je ena od obveznih sestavin zemljiškoknjižnega predloga tudi navedba listin, ki so podlaga za zahtevani vpis. V zemljiškoknjižnem predlogu sta predlagatelja kot listino, na podlagi katere predlagata vknjižbo lastninske pravice, navedla le overjeno kupoprodajno pogodbo z dne 22. 11. 1999, sklenjeno med M. D. in N. D. kot prodajalcema ter B. K. in R. K. kot kupcema. Predlagatelj je šele v ugovornem postopku pojasnil, da predlog za vknjižbo lastninske pravice temelji tudi na kupoprodajni pogodbi, sklenjeni med prodajalko Z. C. in kupko J. Č. z dne 24. 9. 1974 ter kupoprodajni pogodbi, sklenjeni med prodajalko J. Č. in kupcema N. in M. D. z dne 25. 11. 1981 ter je k ugovoru navedeni pogodbi predložil. Ker predlagatelja v predlogu za vknjižbo lastninske pravice nista pojasnila prehoda lastninske pravice od zemljiškoknjižnih lastnikov na njiju, prav tako pa k predlogu tudi nista predložila verige kupoprodajnih pogodb, je sodišče prve stopnje predlog za vknjižbo lastninske pravice utemeljeno zavrnilo.
Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 izpodbijani sklep potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.