Jedro

Splošni akt o cestninjenju skladno s 3. členom ZP-1 (po argumentu a contrario) posameznega ravnanja ne more določiti kot prekršek, hkrati pa takšen akt nikakor ne more urejati niti odgovornosti zanj.

Namen (ratio) obravnavane določbe 50.a člena ZCestn je zlasti v plačilu ustreznega nadomestila za uporabo cestninskih cest in na drugi strani sankcioniranje tistih posameznikov, ki tega ne storijo. V ta krog pa ni mogoče uvrstiti tistih uporabnikov, ki so plačilo elektronske vinjete dejansko izvedli, vendar je pri tem prišlo do napake v zapisu zahtevanih podatkov (registrske označbe) s strani tretje osebe - prodajalca.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se postopek o prekrških zoper storilca ustavi.

Obrazložitev

A.

1.Prekrškovni organ Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d.d. (DARS) je storilcu A. A. izdal plačilni nalog št. PN ... z dne 18. 3. 2022, zaradi dveh prekrškov po prvem odstavku 50.a člena v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 42. člena Zakona o cestninjenju (v nadaljevanju ZCestn), s katerim mu je bila izrečena enotna globa v višini 600 EUR. Okrajno sodišče v Kamniku je s sodbo ZSV 74/2022 z dne 19. 9. 2022 zahtevi za sodno varstvo storilčeve zagovornice delno ugodilo in plačilni nalog v odločitvi o sankciji spremenilo tako, da je storilcu namesto globe izreklo opomin, v preostalem delu pa je zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo. Odločilo je tudi, da se sodna taksa storilcu ne določi. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo PRp 680/2022 z dne 30. 11. 2023 pritožbo storilčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Storilcu je v plačilo naložilo sodno takso v višini 45 EUR kot strošek pritožbenega postopka.

2.Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka Katjuša Čeferin zaradi kršitev materialnih določb zakona po 1. točki prvega odstavka 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi s prvim odstavkom 50.a člena in 1. alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn, v zvezi s 3. členom ZP-1 ter zaradi kršitev ustavnih pravic iz 22. in 28. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da postopek o prekrških zoper storilca ustavi.

3.Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena v odgovor storilcu in njegovi zagovornici. Slednja se je o njej izjavila in predlagala, da Vrhovno sodišče sledi predlogu vrhovne državne tožilke.

B.

4.Bistvo zahteve za varstvo zakonitosti je v zatrjevanju, da je sodišče ravnalo nezakonito, ko je svojo odločitev o obstoju znakov obravnavanih prekrškov v bistvenem oprlo na Splošni akt o cestninjenju, ki po njeni oceni ni predpis, ki bi lahko določal odgovornost za prekršek in njegove znake. Izpostavlja določbo 3. člena ZP-1, ki izrecno določa predpise, s katerimi se lahko določi prekršek, pri čemer Splošni akt o cestninjenju mednje ne sodi. Nadalje ponuja stališče, da je treba 50.a člen ZCestn razlagati v skladu z namenom zakona in zgolj jezikovna razlaga, ki jo je uporabilo sodišče, ne zadostuje.

5.V obravnavani prekrškovni zadevi so pravnorelevantne naslednje pravnomočno ugotovljene okoliščine:

-storilec kot voznik vozila z registrsko označbo LJ ... je dne 4. 3. 2022 ob 20.07 uri in dne 6. 3. 2022 ob 14.23 na cestninski cesti A1, odsek 644 Blagovica - Krtina, uporabljal cestninsko cesto brez elektronske vinjete za navedeno registrsko označbo;

-storilec je nakup elektronske vinjete opravil na fizičnem prodajnem mestu, tj. bencinski črpalki;

-pri nakupu vinjete je s strani prodajalca prišlo do napake pri zapisu registrske označbe; ta je napačno prepisal podatke iz prometnega dovoljenja in registrsko označbo napačno zapisal z označbo VLJ ... namesto LJ ...

6.Stališče vrhovne državne tožilke je pravilno. Sodišče je namreč svojo presojo o obstoju obravnavanega prekrška res v bistvenem obsegu oprlo na določila Splošnega akta o cestninjenju, ki skladno s 3. členom ZP-1 (po argumentu a contrario) posameznega ravnanja ne more določiti kot prekršek, hkrati pa takšen akt nikakor ne more urejati niti odgovornosti zanj. Temeljni argument sodišča, ki odgovornost storilca utemeljuje zlasti na podlagi dejstva, da slednji napačnega zapisa na potrdilu o nakupu vinjete ni grajal v prvih petnajstih minutah po nakupu, kot je to predvideno v Splošnem aktu o cestninjenju, zato ne vzdrži. V konkretnem primeru so tako v odločilnem delu (glede obstoja znakov prekrška) uporabljive le določbe prvega odstavka 50.a člena ZCestn. Ta določa, da se z globo 300 EUR kaznuje posameznik, ki uporablja cestninsko cesto brez veljavne elektronske vinjete za določen cestninski razred (prva alineja prvega odstavka 42. člena ZCestn), medtem ko vprašanj v zvezi z nakupom vinjete ne ureja.

7.Prav tako zakon natančneje ne opredeljuje niti pravnega standarda "veljavna elektronska vinjeta". Po presoji Vrhovnega sodišča je jezikovni pomen navedene določbe - na kar utemeljeno opozarja vrhovna državna tožilka - presežen z njeno namensko razlago. Problematiziranega zakonskega znaka "veljavna elektronska vinjeta" tako ni mogoče razlagati ozko, kot je to storilo sodišče v konkretnem primeru, temveč je treba v besedilu navedene določbe z uporabo teleološke razlage iskati širši pomen. Vrhovna državna tožilka ga ustrezno vidi v tem, da zakon od uporabnikov cestninskih cest zahteva predvsem ustrezno nadomestilo v obliki cestnine, kar izhaja tudi iz 1. člena ZCestn. Namen (ratio) obravnavane določbe 50.a člena ZCestn je torej zlasti v plačilu ustreznega nadomestila za uporabo cestninskih cest in na drugi strani sankcioniranje tistih posameznikov, ki tega ne storijo. V ta krog pa ni mogoče uvrstiti tistih uporabnikov, ki so plačilo elektronske vinjete dejansko izvedli, vendar je pri tem prišlo do napake v zapisu zahtevanih podatkov (registrske označbe) s strani tretje osebe - prodajalca. Navedenih položajev ni mogoče enačiti, temveč jih je zaradi njihove različne narave treba obravnavati različno, s čimer zadostimo tudi temeljnemu jamstvu iz 22. člena Ustave - načelu enakosti.

8.Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da storilec v konkretni zadevi ni izpolnil zakonskih znakov prekrškov po prvem odstavku 50.a člena ZCestn, v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn, zaradi česar je podana kršitev materialnih določb zakona po 1. točki 156. člena ZP-1.

C.

9.Po obrazloženem je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti vrhovne državne tožilke in izpodbijani pravnomočni sodbi v skladu s prvim odstavkom 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 spremenilo tako, da je postopek zoper storilca zaradi prekrškov po prvem odstavku 50.a člena ZCestn, v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 42. člena ZCestn, ustavilo.

-------------------------------

1Na podlagi 3. člena ZP-1 se lahko prekrški (taksativno) določijo (i) z zakonom, (ii) z uredbo Vlade Republike Slovenije in (iii) z odlokom samoupravne lokalne skupnosti.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 3, 156, 156/1

Zakon o cestninjenju (2015) - ZCestn - člen 50a, 50a/1, 42, 42/1, 42/1-1

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.