Jedro

Kadar sta odločba ali sklep upravnega organa odpravljena in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek, se zadeva vrne v stanje, ko o upravni stvari še ni bilo odločeno, zato stranke v upravnem postopku nimajo pravovarstvenega interesa za sprožitev upravnega spora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 92/05 - odločba US in 45/06 - odločba US) v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZUS-1 (Uradni list RS, št. 105/06).

V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožbo zavrglo zato, ker je tožeča stranka vložila tožbo zoper odločbi tožene stranke z dne 3. 7. 2006 in z dne 4. 7. 2006, s katerima je bilo ugodeno pritožbama kluba L. in S.S. zoper sklepa z dne 22. 12. 2005 in z dne 21. 12. 2005 o dovolitvi obnove postopkov, ki sta bila končana z odločbama Upravne enote Radovljica z dne 7. 7. 2005 o spremembi zastopnika kluba B. in z dne 4. 10. 2005 o izbrisu kluba B. iz registra društev, ter sta bila sklepa o dovolitvi obnove postopka odpravljena, zadevi pa vrnjeni Upravni enoti Radovljica v ponovni postopek. Zaradi učinka, ki ga ima odprava sklepov, o predlogih tožeče stranke za obnovo postopka še ni bilo odločeno, zato upravna akta, ki ju tožeča stranka izpodbija s tožbo, očitno ne posegata v njeno pravico ali neposredno na zakon oprto korist. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep neutemeljen, nezakonit in protiustaven. Po vložitvi tožbe je namreč uspela pridobiti listine iz katerih izhaja, da upravna akta, ki ju izpodbija s tožbo, očitno posegata v njene pravice in na zakon oprte koristi. V svojih članskih pravicah je tožeča stranka prizadeta zaradi tega, ker se ne more več ukvarjati s konjeniško dejavnostjo v okviru društva, saj je društvo ostalo brez hipodroma. Z odločitvijo je sodišče prve stopnje arbitrarno kršilo ustavne in konvencijske pravice tožeče stranke do pravne varnosti, sodnega varstva, poštenega in nepristranskega sojenja, svobode združevanja, zaupanja v pravno državo in vladavino prava. Zaradi tega predlaga, da vrhovno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbi tožeče stranke v celoti ugodi, ter naloži toženi stranki povrnitev stroškov pritožbenega postopka, podrejeno pa, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji vrhovnega sodišča je sklep sodišča prve stopnje zakonit. S tem, ko je tožena stranka v obravnavani zadevi odpravila prvostopenjska sklepa o dovolitvi obnove postopka in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek, se je zadeva vrnila v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljenih sklepov o dovolitvi obnove postopka, ko o upravni stvari še ni bilo odločeno. V ponovnem postopku bo lahko tožeča stranka uveljavljala tudi novo pridobljena dejstva in dokaze, ter uveljavljala kršitve članskih in osebnostnih pravic, ki jih zatrjuje v pritožbi. Zoper novi odločitvi prvostopenjskega organa bo imela tudi pravico do pritožbe. Tudi po presoji vrhovnega sodišča tožeča stranka v tem upravnem sporu nima pravovarstvenega interesa, saj je očitno, da odločbi tožene stranke, ki ju izpodbija v tem upravnem sporu ne posegata v njene pravice ali na zakon oprte koristi, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njeno tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 34. člena ZUS v zvezi z drugim odstavkom 105. člena ZUS-1. Vrhovno sodišče je na podlagi določbe 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, 45/08-ZArbit, 45/08, 111/08 - odločba US in 121/08 - sklep US) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se ZPP primerno uporablja tudi za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, uporabilo določbo 76. člena ZUS-1 in zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper sklep s katerim je bila njena tožba zavržena.