Jedro

Čeprav je bila obvezna razlaga prvega odstavka 27. člena ZDen (Ur.l. RS, št. 66/2000) sprejeta po izdaji izpodbijane sodbe, jo je pritožbeno sodišče moralo upoštevati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici, opr. št. U 212/98-11 z dne 29.10.1999, se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi z dne 29.4.1998, s katero je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper odločbo Upravne enote N.G. z dne 24.2.1998. S to je bila zavrnjena njegova zahteva za vrnitev nadomestnih zemljišč, ker so podržavljene parcele v lasti fizičnih oseb.

V obrazložitvi sodbe sodišče navaja, da je tožnik vztrajal pri svoji zahtevi po vrnitvi nadomestnih nepremičnin. Po oceni sodišča je tožena stranka v izpodbijani odločbi utemeljeno ugotovila, da ni mogoča vrnitev podržavljenih zemljišč, ker so ta zemljišča v lasti fizičnih oseb in tudi ni mogoča uporaba 3. odstavka 42. člena ZDen, ker ni zavezanca, s katerim bi se tožnik lahko sporazumel. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ni zavezanec, zato od njega ni mogoče zahtevati nadomestnih nepremičnin. Tudi določba 1. odstavka 9. člena novele ZDen (Uradni list RS, št. 65/98), ki je dopolnila 27. člen z novim 1. odstavkom, ne spreminja pogojev oziroma kroga zavezancev za vračanje nadomestnih zemljišč v tem smislu, da bi sedaj sklad postal tudi zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč v primerih, ko upravičenci zahtevajo takšna zemljišča namesto podržavljenih, ki so sedaj v lasti fizičnih oseb. Z vztrajanjem pri postavljenem zahtevku pa je tožnik izgubil pravico do odškodnine v drugih oblikah. Odločitev tožene stranke je zato pravilna in na zakonu utemeljena.

Tožnik v pritožbi navaja, da iz previdnosti vztraja pri pritožbi, čeprav se mu, po spremenjenih stališčih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov o zagotavljanju nadomestnih zemljišč, očitno odpirajo realne možnosti, da bo pri skladu uspel. Po njegovem mnenju je sklad zavezanec za vračilo nadomestnih zemljišč že po spremembi 27. člena ZDen (Uradni list RS, št. 65/98). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter jo pošlje prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Na pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo, ko je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) oziroma tiste njegove določbe, ki niso bile razveljavljene z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-326/98 z dne 14.10.1998 (Uradni list RS, št. 76/98) ali pa niso bile predmet ustavne presoje. Med prvimi sta tudi določbi 27. člena in 1. odstavka 9. člena novele. Po prvi se (tudi) upravni postopki, ki do uveljavitve tega zakona (to je novele), še niso pravnomočno končali, končajo po določbah tega zakona (novele). Po drugi določbi je 27. člen ZDen dopolnjen z novim prvim odstavkom, ki se glasi: "Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč. Pri tem je dolžan upoštevati določbe iz 1. do 4. točke 1. odstavka 21. člena in 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/86)".

Upravni postopek, ki je predmet tega upravnega spora še ni pravnomočno končan (12. člen ZUP/86). To pomeni, da je treba upoštevati obe navedeni določbi citirane novele.

Med upravnim sporom je bila sprejeta tudi obvezna razlaga prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen (Uradni list RS, št. 66 z dne 26.7.2000) in to v naslednjem besedilu: "Prvi stavek prvega odstavka 27. člena ZDen, ki se glasi: "Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS je zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč, pomeni, da je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki gospodari (upravlja in razpolaga) z zemljišči, ki so v lasti Republike Slovenije na podlagi 2. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93, 1/96 in 23/96 - popr.) zavezanec za vračilo zemljišč kot nadomestnih zemljišč v smislu 3. odstavka 42. člena ZDen, v primeru, če upravičencu podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov iz razlogov določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi".

Navedena obvezna razlaga pomeni po presoji pritožbenega sodišča, da je vprašanje vračanja nadomestnih kmetijskih zemljišč urejeno drugače kot doslej. Če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zavezanec za vračilo takšnih zemljišč, če upravičencu podržavljenih kmetijskih zemljišč zaradi razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi. Sklad je torej v navedenih primerih izrecno določen kot zavezanec. Opredelitev kot zavezanca izhaja iz nemožnosti vračanja v naravi. Ni pomembno, ali so podržavljena kmetijska zemljišča v njegovih sredstvih ali ne. Pomembno tudi ni, zakaj kmetijskih zemljišč ni možno vrniti v naravi. Ker je glede na novelo sklad posebej opredeljen kot zavezanec, ga je potrebno pritegniti v postopek, toda kot zavezanca. Povečanje možnosti vračanja v naravi, kadar so izpolnjeni pogoji po določbah ZDen - je bil, kot to izhaja iz predloga obvezne razlage, tudi namen navedene novele. Na ta način se popolneje popravijo krivice, hkrati pa se razbremeni Slovenski odškodninski sklad oz. Republika Slovenija.

Čeprav je bila obvezna razlaga citirane določbe ZDen sprejeta po izdaji izpodbijane sodbe, je pritožbeno sodišče moralo upoštevati tako spremenjeno pravno podlago.

Zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (74. člen ZUS).