Jedro

Od dneva uvedbe stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika prisilne izvršbe v zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice, če ni bil določen vrstni red vknjižbe pred dnevom uvedbe stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo ugovor stečajnega upravitelja zoper sklep o izvršbi z dne 6.9.1999, opr. št. In 99/00031. V obrazložitvi je navedlo, da je po predlogu upnice dovolilo zoper dolžnika zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini. Sklep o izvršbi, ki je bil vročen upniku, dolžniku in davčnemu organu, je postal pravnomočen dne 12.10.1999 in na podlagi tega je bila izvedena vknjižba zastavne pravice v zemljiški knjigi na predmetni nepremičnini dolžnika. Prvo sodišče je štelo ugovor stečajnega upravitelja z dne 13.12.1999 kot ugovor tretjega in je le-tega zaradi pravnomočno končanega izvršilnega postopka zavrglo kot prepoznega.

Proti sklepu se pritožuje stečajni upravitelj iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je dolžnikova nepremičnina, na kateri je prvo sodišče dovolilo zavarovanje z zastavno pravico upnice, del stečajne mase v stečajnem postopku, ki je bil uveden zoper Obratovalnico B.R. - v stečaju. To je po mnenju pritožnika razvidno tudi iz z.k. izpiska za predmetno nepremičnino pri vložku št. 130 k.o. ..., kjer je po sklepu stečajnega senata opr. št. St 79/91 z dne 11.11.1991 zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve s št. Dn 390/92. Pri tem se pritožnik sklicuje tudi na določbo 111/1 čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, po katerem od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti niti ukrepov zavarovanja z vpisom v javno knjigo, razen če je bil predlog za vpis vložen pred začetkom stečajnega postopka, kar pa v danem primeru ni bilo. Meni, da je prvo sodišče v nasprotju z določili v času uvedbe stečaja veljavnega zakona dovolilo izvršbo dne 6.9.1999, čeprav je na predmetni nepremičnini zaznamba prepovedi odsvojitve in obremenitve po sklepu stečajnega senata. Po mnenju pritožnika je prvo sodišče napačno štelo vloženo pravno sredstvo kot ugovor tretjega, saj je stečajni upravitelj kot pooblaščenec Obratovalnice B.R. - v stečaju, ugovarjal, ker mu kot dolžniku, upoštevaje določila stečajnega zakona, ni bil vročen sklep o dovolitvi izvršbe. Zaradi nepravilne vročitve sklep o izvršbi ni pravnomočen in izvršilni postopek ni mogel biti končan. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

Zakon o stečaju nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov (Ur.l. SRS št.1/87) je do dne 1.1.1994, tj. do uveljavitve Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.l.RS št. 67/93, št. 45/94, št.74/94, št.8/96, št.39/97, št.1/99, št.52/99) urejal postopek stečaja nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov. Glede na določbo 1. odst. 196. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS, št. 67/93), po kateri se postopek stečaja, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona, konča po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, pravno podlago za presojo utemeljenosti izpodbijanega sklepa predstavlja torej Zakon o stečaju nad obratovalnicami samostojnih obrtnikov (glej člen 44, 45, 46 in 49). Po določbi prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 49. člena citiranega zakona, od dneva uvedbe stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika prisilne izvršbe v zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice, če ni bil določen vrstni red vknjižbe pred dnevom uvedbe stečajnega postopka. Gre za zakonsko določene pravne posledice uvedbe stečajnega postopka, ki preprečujejo uvedbo postopka zavarovanja (primerjaj prvi odstavek 111. člena sedaj veljavnega ZPPSL). Pri tem je seveda treba upoštevati, da se z dnem, ko se začne stečajni postopek, oblikuje stečajna masa, v katero gre po določbi 46. člena citiranega zakona vse premoženje dolžnika, razen stvari in prejemkov, ki so po zakonu izvzeti iz izvršbe (primerjaj člen 104 ZPPSL). Tozadevno je pravno pomembna tudi določba 45. člena citiranega zakona, po kateri z dnem začetka stečajnega postopka dolžnik izgubi pravico uporabe in razpolaganja s premoženjem, ki gre v stečajno maso (primerjaj 105. člen ZPPSL).

V obravnavanem primeru velja pritrditi pritožniku v tem, da je prvo sodišče z izpodbijano odločitvijo najmanj preuranjeno zavrglo ugovor stečajnega upravitelja (kot ugovor tretjega). Glede na to, da je dne 6.9.1999 prvo sodišče dovolilo predlagano zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini dolžnika, pri kateri je v Zemljiški knjigi po sklepu stečajnega senata z dne 11.11.1991 zaznamba prepovedi obremenitve in odsvojitve (glej z.k. izpisek, list. št. 10 in prilogo B3), je za materialnopravno presojo odločilnega pomena ugotovitev, ali je ob začetku stečajnega postopka dolžnik imel v lasti to nepremičnino. Če bi se slednje izkazalo, bi to pomenilo, da je dolžnikova nepremičnina z dnem začetka stečajnega postopka po določbi 46. člena citiranega zakona postala del stečajne mase. V tem primeru bi moralo sodišče pravilno vročiti sklep o dovolitvi zavarovanja denarne terjatve (tudi) stečajnemu upravitelju, ki v pravnih razmerjih v zvezi s stečajno maso po zakonu zastopa poslovno omejenega stečajnega dolžnika, saj sicer pravnomočnost izdanega sklepa sploh ne more nastopiti. Drugače bi kazalo postopati ob ugotovitvi, da dolžnikova nepremičnina z začetkom stečajnega postopka ni postala del stečajne mase, saj bi šele na podlagi takšne ugotovitve prvo sodišče lahko obravnavalo ugovor stečajnega upravitelja kot ugovor tretjega. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava relevantna dejstva niso ugotovljena, zato je bilo treba po določbi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti zadevo prvemu sodišču v nov postopek.

V ponovnem postopku naj sodišče opravi poizvedbe v zgoraj nakazani smeri in glede na trditve pritožnika preveri zlasti zemljiškoknjižno stanje predmetne nepremičnine in zanesljivo ugotovi, ali je dolžnikova nepremičnina postala del stečajne mase in nato o ugovoru stečajnega upravitelja dejansko in materialnopravno pravilno odloči.