Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1.Prva toženka je na podlagi pogodbeno ustanovljenih hipotek zoper drugega toženca začela izvršilni postopek za poplačilo dolga iz posojilne pogodbe. Tožnica je v izvršbi uveljavljala ugovor tretjega. Trdila je, da sta bili na njenem stanovanju napačno vknjiženi hipoteki prve toženke. Po napotitvi na pravdo je vložila tožbo, s katero zahteva, naj se vpis hipotek na tej nepremičnini izbriše in naj sodišče ugotovi, da izvršba na tej nepremičnini ni dopustna.
2.Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.
3.Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh tožencev zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
4.Drugi toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede pravnih vprašanj:
Ali je mogoče stališče Vrhovnega sodišča iz sodbe II Ips 143/2015, da mora banka kot profesionalni udeleženec pravnega prometa ravnati s povečano skrbnostjo in ne sme zgolj slepo zaupati zemljiškoknjižnemu stanju, uporabiti tudi v primeru, ko je prodajna pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, v katerem prodajalec izrecno jamči, da je lastnik nepremičnine, predmet prodaje pa je določen s parcelnimi številkami tako, da se prodaja celotna parcela skupaj s stavbo, v zemljiški knjigi pa ni zaznambe sporov ali drugih omejitev pravic, obstajajo pa plombe, ki se vsebinsko ne nanašajo na posamezni del stavbe, glede katerega se zatrjuje pravica tretje osebe?
Ali je sodišče druge stopnje zavzelo pravilno stališče, da je od tožene stranke, ki ji zavarovanje na nepremičninah predstavlja poslovno dejavnost, upravičeno pričakovati večjo skrbnost od golega zaupanja v podatke, ki jih predloži kreditojemalec (čeprav gre za notarske listine), sploh upoštevaje, da je vedela, da na nepremičninah etažna lastnina še ni vzpostavljena in da sporne nepremičnine v času ustanovitve hipoteke niso bile vpisane v ZK (kar pomeni, da iz ZK stanja ni bilo razvidno dejansko stanje na posameznih delih oziroma ločenih enotah), pri čemer bi naj dodaten indic, da se z nepremičninami nekaj dogaja, tvorila okoliščina, da bi naj bile v ZK vpisane določene nerešene plombe, ki bi morale vzbuditi dvom (četudi se niso nanašale na tožnico ali katero izmed njenih pravnih prednic - prodajna pogodba s pravno prednico bi naj bila bila sklenjena že leta 1993)?
Ali je mogoče standard povečane skrbnosti banke kot hipotekarnega upnika razlagati tako široko, da bi morala banka preverjati tudi dejansko lastniško stanje posameznih delov stavbe izven zemljiške knjige in vsebine notarskega pravnega posla, če v zemljiški knjigi ni zaznambe sporov ali drugih omejitev pravic, obstajajo pa zgolj plombe, ki se vsebinsko ne nanašajo na sporni del stavbe, oziroma kje so meje takšne dolžne skrbnosti?
5.Predlog ni utemeljen.
6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.
7.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz navedene določbe niso izpolnjene, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367. člena ZPP).
8.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).