Jedro

Ker tožnik v zakonsko določenem roku strokovni službi za brezplačno pravno pomoč ni predložil zahtevanih dokazil o izpolnjevanju pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je organ pravilno štel, da mu je bila brezplačna pravna pomoč odobrena neupravičeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za BPP ugotovil, da je bila tožniku v nujnem postopku z odločbo št. Bpp 2481/2011 z dne 30. 12. 2011 neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč (BPP), zato je dolžan povrniti Republiki Sloveniji 50,40 € izplačanih iz tega naslova v roku 15 dni, sicer se mu bodo obračunale zamudne obresti.

V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku z odločbo opr. št. Bpp 2481/2011 z dne 30. 12. 2011 ( tožniku vročena dne 31. 12. 2011) dodeljena nujna BPP v obsegu sestave in vložitve prijave v stečajnem postopku podjetja A. d.o.o., v stečaju, ki je v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. St 2075/2011, izvedba le-te pa je bila zaupana odvetniku B.B. Navedena odločba o o dodelitvi BPP je bila kot nujna BPP izdana po določbah 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) brez predhodnega preverjanja izpolnjevanja zahtevanih pogojev za dodelitev BPP. Se je pa upravičencu z isto odločbo naložilo, da najkasneje v roku 8 dni predloži dokazila o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev za dodelitev BPP. Vendar pa se upravičenec po tem pozivu ni ravnal in svoje prošnje v postavljenem roku ni ustrezno dopolnil z zahtevanimi podatki in dokazili o svojih nepremičninah parc. št. 462, 463 in 464, vse k. o. ... in o njihovi vrednosti. Ker torej upravičenec vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, je organ za BPP uporabil zakonske določbe o neupravičeno prejeti BPP. V skladu z določilom drugega odstavka 43. člena ZBPP je upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeto BPP in plačati vse že nastale stroške, ki jih je bil oproščen (z zakonskimi zamudnimi obrestmi). V postopku so že bili odmerjeni in plačani stroški odvetnika B.B. na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 2481/2011-11 z dne 16. 3. 2012, v višini 50,40 €. Če upravičenec dolga ne bo poravnal, bo sodišče v skladu s petim odstavkom 43. člena ZBPP predlagalo pristojnemu davčnemu organu izvršitev te odločbe po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov.

Tožnik v laično napisano tožbi navaja, da je nezaposlen in prejemnik socialne denarne pomoči. Je sicer res solastnik zemljišča, ki pa ni gradbeno ampak kmetijsko, njegov dohodek pa ne presega 200,00 €, kar je razvidno iz dokazila Davčne uprave RS (DURS). Ker je podatke o njegovem premoženjskem stanju ob dodelitvi denarne socialne pomoči preveril že pristojni center za socialno delo, mu pripada tudi BPP po določbah ZBPP. Smiselno predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis zadeve, na tožbo samo pa ni posebej odgovarjala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah 36. člena ZBPP, pristojni organ za BPP, ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopku za odobritev BPP, nemudoma odobri BPP stranki za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam nepravočasno vložene vloge, v zvezi s katero prosi za BPP (prvi odstavek). Prosilec, ki mu je bila takšna nujna BPP odobrena, mora takoj ali najkasneje v osmih dneh po odobritvi BPP dokazati izpolnjevanje vseh zahtevanih pogojev po tem zakonu (tretji odstavek). Če navedena odobritev nujne BPP ni bila utemeljena, ali če prosilec ne ravna po prejšnjem odstavku (če torej v roku 8 dni ne dokaže izpolnjevanja vseh zahtevanih pogojev) se uporabijo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP. Neupravičeno prejeto BPP pa mora upravičenec po drugem odstavku 43. člena ZBPP vrniti in plačati vse stroške, ki jih je bil oproščen z zakonitimi zamudnimi obrestmi. O načinu in času vračila neupravičeno prejete BPP odloči pristojni organ za BPP v odločbi, s katero ugotovi neupravičeno prejeto BPP in naloži upravičencu njeno vrnitev.

Iz citiranih določb ZBPP torej jasno izhaja že zakonska zahteva, da mora upravičenec, ki mu je bila dodeljena nujna BPP, v roku 8 dni organu sporočiti vse relevantne podatke, ki dokazujejo njegovo upravičenost do BPP (saj je organ zaradi nujnosti odločil o dodelitvi BPP brez predhodne preveritve teh pogojev), sicer mora prejeto nujno BPP vrniti.

V obravnavanem primeru je bila tožniku dodeljena nujna BPP z odločbo z dne 30. 12. 2011 v obsegu sestave in vložitve prijave terjatve v stečajnem postopku. V izreku je bilo izrecno določeno, da mora prosilec takoj ali najkasneje v roku 8 dni od prejema te odločbe sodišču sporočiti oz. predložiti dokazila o izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev za dodelitev BPP in sicer podatke za nepremičnine parc. št. 462/0, 463/0, 464/0 vse k.o. ..., katerih solastnik je do ¼ celote.

Iz izpodbijane odločbe in spisov zadeve je razvidno, da se tožnik po tem izrecnem napotilu iz 4. točke izreka odločbe o dodelitvi nujne BPP (ki hkrati povzema tudi zakonsko zahtevo) ni ravnal in v postavljenem roku (niti kasneje) zahtevanih podatkov ni predložil. Ker torej tožnik organu za BPP ni predložil zahtevanih podatkov, je le-ta, ob upoštevanju citiranih določb 36. in 43. člena ZBPP, zakonito ugotovil, da mu je bila BPP dodeljena neupravičeno in da je zato dolžan Republiki Sloveniji vrniti že izplačan znesek BPP v višini 50,40 €, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Upoštevaje navedeno, so neutemeljeni tožbeni ugovori, da gre pri spornih zemljiščih za kmetijska zemljišča, ki mu ne dajejo nobenih relevantnih dohodkov (tudi sicer gre po podatkih spisa za stavbna zemljišča in stavbo) in da je kot prejemnik denarne socialne pomoči upravičen tudi do dodelitve BPP.

Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je bila odločitev upravnega organa zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).