Jedro

Neutemeljeno je materino stališče, da se pri sinovih stroških za stanovanje upošteva le znesek, za katerega so se celotni stroški bivanja v hiši po sinovi preselitvi povečali. V okviru njegovih potreb se upošteva sorazmerni del stroškov, ki nastajajo z bivanjem vseh oseb v isti skupnosti.

Izrek

I. Pritožbi nasprotne udeleženke se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku I. točke izreka spremeni tako, - da se v tretji vrstici črta besedilo "v zadnji valorizirani vrednosti od določene višine" in - da se v četrti vrstici za besedami "in sicer" doda besedilo "do izdaje tega sklepa zapadle zneske v 15 dneh od njegovega prejema, v bodoče zapadle zneske pa".

II. V ostalem se pritožba nasprotne udeleženke in v celoti pritožba predlagatelja zavrneta ter se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodba in sklep Okrožnega sodišča v ... P 135/2010 z dne 27. 10. 2010 spremenita tako,

(1) da se sin udeležencev zaupa v varstvo in vzgojo očetu (I. točka izreka),

(2) da je nasprotna udeleženka dolžna za preživljanje sina plačevati mesečno preživnino v zadnji valorizirani vrednosti od določene višine 160 EUR od vložitve predloga 5. 2. 2020 dalje, in sicer do vsakega petnajstega dne v mesecu za tekoči mesec, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posamičnega preživninskega obroka v plačilo do prenehanja obveznosti, na bančni račun očeta, v tako določenem znesku do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih z vsakokratnim sklepom Vlade in obvestilom pristojnega centra za socialno delo (II. točka izreka), in

(3) da stiki med sinom in materjo potekajo po njunem predhodnem dogovoru, predvidoma pa vsak drugi vikend od petka popoldne do nedelje popoldne, polovico medletnih in poletnih počitnic, praznike in dela proste dni pa izmenično pri vsakem od staršev, pri čemer smejo stiki potekati na domu staršev nasprotne udeleženke (III. točka izreka), ter

(4) zavrnilo, kar sta udeleženca zahtevala več ali drugače (IV. točka izreka).

2. Predlagatelj v pritožbi zoper odločitev o preživnini uveljavlja vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa spremeni tako, da preživnino zviša na 200 EUR.

Obseg sinovih potreb je ugotovljen v prenizkem znesku. V sklepu je navedeno, da je sodišče sledilo predlagateljevi izpovedbi, kljub temu pa je ni upoštevalo. Sam je namreč povedal, da kolektivni stroški znašajo 120 EUR. Skupni stroški znašajo okvirno med 270 in 300 EUR, tako da je ocenjeni strošek kvečjemu nizek, nedvomno pa realen. Na sina tako odpade vsaj 135 EUR.

Napačna je porazdelitev preživninskega bremena med starša. Ni dovolj upoštevano dejstvo, da je dejansko celotna skrb za sina na predlagatelju. Stiki med materjo in sinom so bili že doslej zelo okrnjeni. Glede na sinovo pogojevanje stikov z odsotnostjo materinega partnerja ni pričakovati, da bodo bistveno obsežnejši. Skrb za mlajša otroka matere ne razbremenjuje obveznosti do starejšega sina. Četudi nima zadostnih mesečnih prihodkov, je za tako situacijo odgovorna sama. Kot zdrava odrasla oseba in glede na pridobljena znanja zmore zaslužiti toliko, da ji bodo prejemki omogočali preskrbo otrok. Realna porazdelitev preživninskega bremena je v razmerju 55 : 45. Upoštevaje sinove potrebe v višini 485 EUR bi bila nasprotna udeleženka dolžna prispevati 220 EUR, tako da je zahtevanih 200 EUR več kot utemeljenih.

3. Nasprotna udeleženka v pritožbi zoper odločitev o preživnini uveljavlja vse razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Del izreka o višini preživnine "v zadnji valorizirani vrednosti od določene višine 160 EUR" je nejasen in ga je mogoče razumeti na več načinov. Valorizacija se lahko vrši na različne načine.

Da naj bi šlo za valorizacijo po že izdanih obvestilih CSD o uskladitvi preživnine ali v skladu s sklepi Vlade o valorizacijskem količniku, iz sklepa ne izhaja. Podana je bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ista kršitev je podana, ker v razlogih sklepa ni navedeno, katere sinove potrebe so upoštevane in v kakšni višini. Ugotovljeno je le, da individualne otrokove potrebe znašajo 350 EUR, kolektivni stroški pa znašajo 100 EUR. Take odločitve ni mogoče preizkusiti.

Življenjski stroški za sina niso bili nikoli tako visoki. Predlagatelj je ob nadpovprečno visokih dohodkih deset let plačeval preživnino le v višini 160 EUR z malenkostnimi uskladitvami, in to kljub temu, da je sama tri leta po odločitvi o preživnini rodila drugega otroka in da je sin tedaj treniral nogomet. Sinove potrebe niso tako visoke. Upoštevaje življenjski standard nje in partnerja je bil navajen skromnega življenjskega standarda. Nima zunajšolskih aktivnosti, ki bi terjali dodatne stroške. Sama te stroške ocenjuje na 230 EUR, in sicer 100 EUR za prehrano doma in v šoli, 20 EUR za šolske potrebščine, 10 EUR za osebno higieno, 20 EUR za razvedrilo in prosti čas, 60 EUR za oblačila in obutev (višjega stroška za oblačila znanih blagovnih znamk ne more prevaliti na predlagateljico) in 20 EUR za mobitel. O vseh ostalih stroškovnih postavkah se sodišče ni izreklo. Nogometa ne trenira več. Da smuča, ni izkazano. Strošek za očala ni potreben, ker je krit iz zdravstvene blagajne. Predlagateljevi stroški so se s sinovo priselitvijo minimalno zvišali (največ za 25 do 35 EUR). Celotni stroški tako ne morejo biti višji od 253 EUR. Dopust je otroku pripravljena nuditi tudi sama. Če sin ne bi hotel iti z njo, je to zgolj posledica predlagateljevega dolgoletnega načrtnega odtujevanja sina od matere.

Napačna je tudi porazdelitev preživninskega bremena. Sodišče ni upoštevalo razlike v dohodkih in življenjskem standardu ter dejstva, da sama skrbi še za dva otroka. Obseg stikov ne bi smel biti pomemben, ker gre za posledico predlagateljevega dolgoletnega sovraštva do nje in njenega partnerja ter ščuvanja sina zoper njiju, kar je sodišče prepoznalo že v sodbi IV P 133/2015. Dodatnega zaslužka zaradi skrbi za dva majhna otroka ne more ustvariti.

V nasprotju s 313. členom ZPP v izreku sodbe ni določen paricijski rok za plačilo zapadle preživnine.

4. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo nasprotne udeleženke predlaga njeno zavrnitev. Nasprotna udeleženka ni odgovorila na predlagateljevo pritožbo.

5. Predlagateljeva pritožba ni utemeljena. Pritožba nasprotne udeleženke je delno utemeljena.

6. Udeleženca se ne pritožujeta zoper odločitev, po kateri se sin zaradi spremenjenih razmer in koristi otroka zaupa v varstvo in vzgojo očetu, nasprotujeta pa odločitvi o preživnini. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri njeni odmeri je treba upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Zajemati mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti pa stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb (189. in 190. člen DZ).

7. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da sin udeležencev obiskuje prvi letnik programa računalniški tehnik v ..., da se v šolo vozi z avtobusom, da ima običajne potrebe otrok njegove starosti, ki jih predlagatelj v izpovedbi realno ocenjuje na 450 EUR mesečno, pri čemer individualni stroški znašajo 350 EUR, nanj odpadli kolektivni stroški pa 100 EUR, - da oče zasluži 2.000 EUR mesečno, mati pa povprečno 1.000 EUR mesečno, da mati skrbi še za dva otroka, rojena v novi partnerski zvezi, in da je večinski del neposredne skrbi za sina na očetu.

8. Utemeljen je materin pritožbeni očitek, da ugotovitev o znesku sinovih individualnih potreb ni obrazložena. Ker sta bili trditvi udeležencev o tem različni – oče jih je ocenil na 440 EUR, mati pa (skupno s stanovanjskimi stroški) na 300 – in ker sta tudi posamezne potrebe vrednotila različno, je ocena o realnosti zneska, o katerem je izpovedal oče, preskopa, da bi bilo mogoče preizkusiti, ali je ugotovitev pravilna. Podana je torej bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP-1).

9. Navedeno kršitev je bilo mogoče odpraviti na pritožbeni obravnavi (drugi odstavek 347. člena ZPP). Ker ne gre ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu za zapleteno zadevo, je senat pritožbenega sodišča odločil, da o zadevi odloči sodnica poročevalka (peti odstavek 347. člena ZPP).

10. Glede na to, da je sin med postopkom pred sodiščem prve stopnje zaključil osnovno šolo in pričel s šolanjem na srednji šoli, o spremembi potreb, povezanih s tem, pa udeleženca nista podala zadostnih navedb, in glede na razkorak med navedbami in izpovedbo očeta o stroških, povezanih z bivanjem, s tem v zvezi pa niso bili predloženi dokazi, je pritožbeno sodišče udeleženca pozvalo, naj dopolnita svoje navedbe in predložita dokaze. O sinovih potrebah je oba udeleženca dodatno zaslišalo. Izvedeni dokazni postopek pokaže, da otrokove potrebe znašajo 460 EUR mesečno.

11. Petnajstletni sin udeležencev živi z očetom v stanovanjski hiši in obiskuje srednjo šolo, ki je približno 10 km oddaljena od njunega bivališča. Ni sporno, da bi lahko hodil v šolo z avtobusom, oče pa je povedal, da ga zaradi večje varnosti vozi sam. Ustrezen je strošek v višini mesečne avtobusne vozovnice 16,60 EUR, ki ga priznava tudi mati, ob upoštevanju voženj na stike z materjo in zaradi druženja s prijatelji pa ga sodišče ocenjuje na 20 EUR mesečno. Glede na usmeritev – obiskuje program računalništva – sodišče sprejema, da za pouk potrebuje računalnik, monitor, kalkulator in komplet orodja, redne šolske potrebščine in dvoje športnih copat. Stroški za nakup naprav in orodja so sicer visoki, a – kot utemeljeno opozarja mati – bolj omejeni na en nakup na začetku šolanja in z manjšimi doplačili v naslednjih šolskih letih. Skupaj s stroškom za hrano v šoli v višini 24 EUR pritožbeno sodišče te stroške ocenjuje na 45 EUR mesečno. Materina ocena v pritožbi (20 EUR mesečno brez prehrane) je le malenkost nižja.

12. V predlogu je oče ocenil stanovanjske stroške na 200 EUR, v zaslišanju pa povedal, da stroški komunale znašajo 30 EUR, stroški elektrike med 40 in 70 EUR ter stroški interneta in telefona 200 EUR. V vlogi, vloženi v pritožbenem postopku, je ocenjeni skupni strošek med 290 do 340 EUR utemeljil s stroškom za elektriko med 95 in 105 EUR, za komunalo 24 EUR, za telefon, televizijo, internet in sinov telefonski aparat med 160 in 200 EUR ter za RTV 12,75 EUR in predložil račune za letošnji april oziroma maj. V zaslišanju pred pritožbenim sodiščem je povedal, da se ti stroški v zadnjem letu niso spremenili. Neutemeljeno je materino stališče, da se pri sinovih stroških za stanovanje upošteva le znesek, za katerega so se celotni stroški bivanja v hiši po sinovi preselitvi povečali. V okviru njegovih potreb se upošteva sorazmerni del stroškov, ki nastajajo z bivanjem vseh oseb v isti skupnosti. Med stroški, navedenimi v pritožbenem postopku, je neobičajno visok strošek za ponudnika internetnih in telefonskih storitev. Ker je bil predložen le račun za en mesec in še pri tem ni razvidna celotna specifikacija, hkrati pa prav ta bistveno zvišuje očetovo oceno o stroških, podano v postopku pred sodiščem prve stopnje, pritožbeno sodišče ocenjuje stanovanjske stroške na 240 EUR, kar pomeni, da se kot sinove potrebe upošteva 120 EUR. Ob teh priznava še med udeležencema enoten strošek za telefon v višini 20 EUR.

13. Neprepričljiva je očetova ocena stroška za hrano, podana v pritožbenem postopku v višini 175 EUR. Glede na to, da znatno odstopa od ocenjenega stroška za to potrebo v sodni praksi, in glede na to, da jo je pred sodiščem prve stopnje ocenil na 100 EUR, v pritožbenem postopku pa ni pojasnil razloga za kasnejšo bistveno višjo oceno, sodišče sprejema kot izkazan strošek, zatrjevan na prvi stopnji. Enaka je bila tudi materina ocena v odgovoru na predlog. Primeren strošek za osebno higieno je 15 EUR. Strošek za obleko in obutev je oče pred sodiščem prve stopnje ocenil na 60 EUR, v pritožbenem postopku pa na 100 EUR. Mati je vztrajala, da je bil sin, dokler je živel pri njej, navajen skromnega življenja in da v ta namen zadostuje 60 EUR. Upoštevaje njene dohodke in preživnino, ki jo je tedaj plačeval oče, pritožbeno sodišče ocenjuje, da se z navedenim zneskom ohranja otrokov standard, kakršnega je užival doslej. Skladna med udeležencema je ocena stroška za razvedrilo v višini 20 EUR. Med stroški, ki jih krije preživnina, je treba upoštevati tudi stroške počitnikovanja. Mati namreč ni izkazala, da bi v primerljivem obsegu nastali tudi njej. Oče je izpovedal o poletnem počitnikovanju sina z njim in s prijatelji, natančneje pa ne. Primeren je strošek v višini 30 EUR.

14. Sporen med udeležencema je strošek za očala. Oče je zatrjeval, da je zaradi poslabševanja vida potrebna letna menjava očal in strošek – skupaj s stroškom za higieno – ocenil na 35 EUR. V pritožbenem postopku je še navedel, da je začel uporabljati tudi leče in da mesečni strošek zanje znaša 20 EUR, pregled pa je stal 50 EUR, in da enkraten strošek za nakup očal znaša 200 EUR. Mati je strošku za očala nasprotovala, zatrjujoč, da je krit iz zavarovanja, strošku za leče pa z oceno, da gre za nadstandard. Materino stališče, da je strošek krit iz zdravstvenega zavarovanja, je le deloma utemeljeno. Iz zavarovanja se namreč krije le zelo nizek strošek stekel in okvirja. Dohodki staršev utemeljujejo sklep, da zmoreta sinu nuditi višji standard in da zmoreta pokriti tudi dodaten strošek za leče. Ker ni izkazano trajno poslabševanje vida, je primerna porazdelitev stroška za očala na dve leti. Mesečni strošek za očala in leče tako pritožbeno sodišče ocenjuje na 30 EUR.

15. Mati pa utemeljeno nasprotuje upoštevanju stroška za sinovo ukvarjanje z motokrosom. Odločitve še niti oče ni sprejel in ni izkazano, da bo sploh nastal. Poleg tega je njeno nasprotovanje utemeljeno tudi iz razloga, ker ocenjeni mesečni strošek v višini 500 do 600 EUR, četudi v deležu, v katerem je dolžna prispevati k preživljanju, znatno presega njene preživninske zmožnosti.

16. Neutemeljena sta očitka vsakega od udeležencev o napačni porazdelitvi preživninskega bremena med njiju. V porazdelitvi bremena v razmerju 65 : 35 so vse ugotovljene okoliščine ustrezno ovrednotene. Upoštevan je obseg stikov med materjo in sinom. Razlogi zanj za razporeditev preživninske obveznosti niso pomembni. Pravilno je upoštevano tudi dejstvo, da je mati dolžna preživljati tri otroke. Sodišče ni ugotovilo, da zaradi skrbi za mlajša otroka za A.-jevo preživljanje ni dolžna preživljati. Da bi mati opustila dolžno skrb pri iskanju zaposlitve, ni izkazano. Drugačne odločitve ne utemeljujejo niti predlagateljeve navedbe o znižanju dohodkov po izdaji izpodbijanega sklepa, podane v vlogi, vloženi v pritožbenem postopku. Gre za okoliščine, ki so nastale po izdaji izpodbijanega sklepa. Le ob robu naj bo dodano, da s predloženimi dokazi in izpovedbo predlagatelj ni dokazal, v kakšni meri naj bi se dohodki znižali, glede na predstavljene stroške, povezane s treniranjem motokrosa v višini med 6.000 in 7.000 EUR letno (kar pomeni vsaj 500 EUR mesečno), in zatrjevano pripravljenost, da sinu to omogoči, pa tudi ni dokazano, da zatrjevano začasno zmanjšanje dohodkov zmanjšuje njegove zmožnosti za sinovo preživljanje. Nepomembno za presojo očetove preživninske sposobnosti je tudi dejstvo, da mesečno izpolnjuje (podedovano) obveznost iz kreditne pogodbe. Mesečni znesek, ki ga je dolžna mati prispevati za sinovo preživljanje, je tako 160 EUR.

17. Zaradi spremembe odločitve na materin pritožbeni očitek o nedoločljivi opredelitvi dolžne preživnine v izpodbijanem sklepu ni treba odgovoriti.

18. Utemeljen je pritožbeni očitek, da ni določen rok za prostovoljno plačilo preživninskih zneskov, zapadlih do izdaje izpodbijanega sklepa. V skladu z drugim odstavkom 313. člena ZPP ta znaša 15 dni. Ker je bilo o obveznosti plačila preživnine odločeno s sklepom, zamudne obresti od navedenih preživninskih zneskov dolguje šele, če jih ne bo poravnala v roku za prostovoljno plačilo.

19. Po navedenem in po ugotovitvi, da v ostalem niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotne udeleženke delno ugodilo in izpodbijani sklep v odločitvi o preživnini (drugi odstavek I. točke izreka) spremenilo tako, da se v tretji vrstici črta besedilo "v zadnji valorizirani vrednosti od določene višine" in da se v četrti vrstici za besedami "in sicer" doda besedilo "do izdaje tega sklepa zapadle zneske v 15 dneh od njegovega prejema, v bodoče zapadle zneske pa" (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V ostalem je pritožbo nasprotne udeleženke in v celoti predlagateljevo pritožbo kot neutemeljeni zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

20. Odločitev o stroških postopka temelji na drugem odstavku 55. člena ZNP-1. Ureditev razmerja udeležencev do skupnega otroka je v njunem skupnem interesu.