Jedro

Sodišče je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti ugotovilo, da je z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ na podlagi ugotovljene javne koristi odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine sporne parc., čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je ugotovil, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela te parcele v izmeri 157 m2 ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe moral ugotoviti le enako, da je javna korist izkazana le za del navedene parcele in odločiti o uvedbi razlastitvenega postopka le glede tega dela nepremičnine.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana, Izpostava Bežigrad, št. 352-151/2008-37 z dne 28. 4. 2006 (se v delu, ki se nanaša na družbo B. d.o.o.) in odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35020-24/2010 z dne 14. 3. 2011 v 3. točki izreka se odpravita in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 80,00 EUR v 15 dneh od dneva vročitve sodbe toženi stranki.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v korist Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju MOL) na podlagi ugotovljene javne koristi uvedel razlastitveni postopek za razlastitev nepremičnine parc. št. 488/1 k.o. ..., z.k. vl. št. 13 k.o. ..., ki v solasti družbe A. d.o.o. ter družbe B. d.o.o. (1. točka izreka); navedel, da je dokončnost te odločbe podlaga za zaznambo uvedbe začetka razlastitvenega postopka na nepremičnini, ki je predmet te odločbe, v zemljiški knjigi (2. točka izreka); ter da dokler razlastitveni postopek ni pravnomočno končan, ni dopusten promet z nepremičnino ali njeno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastitvenemu upravičencu oziroma prodaje tretji osebi, če se razlastitveni upravičenec s tem strinja, pravni posel, sklenjen v nasprotju s to odločbo, pa je ničen (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je MOL 17. 12. 2008 vložila zahtevo za razlastitev dela parc. št. 488/1 k.o. ... – njiva v izmeri 4.538 m2, ki je bila takrat v celoti last družbe A. d.o.o. Tekom postopka je 15. 6. 2009 družba A. upravni organ obvestila, da ni več lastnik predmetnega dela zemljišča. Organ navaja, da je na podlagi pridobljenih dokumentov ugotoviti, da je družba B. solastnik nepremičnine v idealnem deležu 16.527/500.000, ki v naravi predstavlja 150 m2 nepremičnine. Na podlagi teh ugotovitev je povabil družbo B. kot lastnika na seznanitev o postopku zahteve za razlastitev. Družba B. je v dopisu z dne 23. 7. 2009 podala predlog, da upravni organ o navedenem prenosu lastniškega idealnega deleža obvesti predlagatelja postopka za razlastitev. Razlastitvena upravičenka je na predlog družbe B., da se postopek razlastitve izvede pravilno in sicer tako, da se ji vroči ponudbo za odkup dela nepremičnine kot novemu razlastitvenemu zavezancu, odgovorila, da ni dolžna vročati ponudbe novemu solastniku parcele, saj je bil postopek začet takrat, ko je bila lastnica v celoti družba A. d.o.o. Tej je poslala ponudbo, družba B. pa nastopa kot pravni naslednik prejšnjega lastnika in se ima pravico udeleževati postopka. Glede ugovora, da naj bo točno geodetsko določen del nepremičnine, ki se razlašča, pa navaja, da iz ZUreP-1 ne izhaja, da mora biti že ob uvedbi postopka zemljišče, ki je predmet razlastitve, odmerjeno v samostojno parcelo. V zvezi s pogoji razlastitve pa navaja, da je javna korist v predmetni zadevi izkazana z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice. Razlastitev je potrebna za izgradnjo gospodarske javne infrastrukture Štajerske ceste, kar izhaja iz Odloka o občinskem prostorskem načrtu (OPPN) za območje Športnorekreacijskega parka Stožice, kjer je nepremičnina 488/1 navedena v 6. členu, ki določa območje OPPN. Postopek je utemeljen na podlagi prostorskih aktov MOL, kar izhaja tako iz grafičnega kot tekstualnega dela odloka. Razlastitveni upravičenec je skladno z določili prvega odstavka 97. člena ZUreP-1 vložil predlog za razlastitev, ker mu v roku 30 dni po vročitvi ponudbe za odkup ni uspelo pridobiti nepremičnine s sklenitvijo pogodbe. Vročil jo je takratnemu lastniku družbi A. Upravni organ o uvedbi razlastitvenega postopka odloča na podlagi abstraktno izkazane javne koristi, kar pomeni, da je potrebno ugotoviti, ali se predlagana razlastitev nanaša na nepremičnine, ki se nahajajo na območju, predvidenem v ustreznem prostorskem aktu in so predvidene za namene iz prvega ali drugega odstavka 93. člena ZUreP-1. Meni, da je javna korist na podlagi tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 izkazana, ker je nepremičnina v delu, ki je določen za parcelacijo, predvidena v tekstualnem in grafičnem delu OPPN za območje Športno rekreacijskega parka Stožice. V nadaljevanju pa bo upravni organ na podlagi ugotovljenih dejstev v posebnem ugotovitvenem postopku presodil, ali poleg abstraktne javne koristi, ki je podlaga za izdajo te odločbe o uvedbi postopka razlastitve, obstaja tudi konkretna javna korist. Drugostopni organ je pritožbi družbe A. in tožnice zavrnil (1. točka izreka); določil, da mora gospodarska družba A. v roku 15 dni od vročitve te odločbe MOL povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 137,71 EUR, pod izvršbo (2. točka izreka); ter da mora tožnica v roku 15 dni od vročitve te odločbe MOL povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 137,71 EUR, pod izvršbo.

Tožnica v tožbi navaja, da nikoli ni prejela nobene ponudbe za ureditev prenosa lastninske pravice na parceli, niti jo v zvezi s tem ni nihče nikoli kontaktiral. V postopek je bila povabljena s strani upravne enote, ki pa ji je dala možnost le, da se izjasni glede postopka, kar je tudi naredila. Že takrat je izpostavila, da MOL ne nastopa pravilno glede razlastitve ter bi morala predlagateljica izvesti postopek predhodne obvezne ponudbe tožnici. Zato po njenem mnenju niso zakoniti vsi nadaljnji postopki. Drugostopni organ pravilno ugotavlja, da je nepremičnina parc. št. 488/1 delno tudi last tožnice, kar pomeni, da bi se moral celotni postopek voditi tako, da bi bila tudi tožnica od začetka postopka enakopravno vključena v postopek razlaščanja oziroma ponujanja za odkup pred razlastitvijo. Meni, da ji mora biti zagotovljeno enako pravno varstvo. Ne razume odločbe drugostopnega organa. Glede na to, da od MOL ni prejela nobene ponudbe za odkup, sklepa, da MOL sploh ne bi smela še vložiti zahteve za razlastitev. Meni, da so zagrešene bistvene kršitve postopka, zakonov in drugih predpisov ter bi bilo potrebno odločbe odpraviti. Predlaga odpravo odločbe obeh organov, vrnitev zadeve v ponoven postopek, zahteva stroške pritožbenega postopka ter stroške upravnega spora.

Stranka z interesom v tem postopku A. predlaga ugoditev tožbi.

Stranka z interesom v tem postopku MOL predlaga zavrnitev tožbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ ugotovil, da je javna korist za razlastitev nepremičnine parc. št. 488/1 k.o. ... v solasti družbe A. in tožnice izkazana ter odločil, da se uvede postopek za razlastitev te nepremičnine. Tožnica ugovarja kršitvi določb postopka, ker ji, preden je bila pritegnjena v postopek, ni bila vročena ponudba za odkup njenega dela nepremičnine.

Uvodoma sodišče njen ugovor zavrača. Nesporno je, da ponudba za odkup zemljišča ni bila vročena tožnici, to izhaja tudi iz izpodbijane odločbe. Vendar pa postopanje organa, ki je tožnico pritegnil v že tekoč postopek, ni nepravilno. Namreč tožnica je sklenila z družbo A. pogodbo o prodaji dela parcele 488/1 v teku razlastitvenega postopka, kar med strankami ni sporno in izhaja iz izpodbijane odločbe in listin v spisu. Pogodba je bila sklenjena 19. 5. 2009, družba A. pa je o tem dejstvu obvestila organ 15. 6. 2009. Na podlagi kupoprodajne pogodbe, s katero je tožnica pridobila lastninsko pravico, je s tem pridobila tudi položaj stranke v postopku, kot to določa drugi odstavek 94. člena ZUreP-1. Postopek pa je s tem sprejela v tistem stanju, v katerem je bil ob njenem vstopu (analogna uporaba četrtega odstavka 142. člena ZUP. V skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUreP-1 je postopal tudi organ in jo z dopisom z dne 2. 7. 2009 povabil na seznanitev s postopkom ter jo nato tudi vabil na vse ustne obravnave. Iz navedenega stališča izhaja, da v primerih, ko stranka pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, zoper katero teče razlastitveni postopek, prejem ponudbe ni formalna predpostavka za pravilnost zahteve za razlastitev.

Sodišče pa je tožbi ugodilo, ker je pri preizkusu pravilnosti uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti (prvi odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, argumentu a contrario) ugotovilo, da je z izpodbijano odločbo prvostopenjski organ na podlagi ugotovljene javne koristi odločil o uvedbi postopka za razlastitev nepremičnine parc. št. 488/1 k.o. ..., čeprav iz obrazložitve odločbe izhaja, da je ugotovil, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela parcele 488/1 v izmeri 157 m2 ter bi tako ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 tudi v izreku odločbe moral ugotoviti le enako, da je javna korist izkazana le za del parcele št. 488/1 in odločiti o uvedbi razlastitvenega postopka le glede tega dela nepremičnine parc. št. 488/1. Ugotovitev take kršitve pa narekuje odpravo odločbe (4. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter vrnitev zadeve organu, ki je odločbo izdal, na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 v ponovni postopek.

Ker je sodišče odločbo prvostopenjskega organa odpravilo, je odpadla podlaga za odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo v odločbi drugostopenjskega organa (drugi odstavek 118. člena ZUP), kot je tožnica tudi predlagala v tožbenem predlogu. Iz navedenega razloga je sodišče odpravilo tudi 3. točko izreka odločbe drugostopnega organa, s katero je tožnici naložena povrnitev stroškov pritožbenega postopka Mestne občine Ljubljana.

Stroškovnemu zahtevku tožnice je sodišče ugodilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter ji priznalo stroške postopka v okviru zahtevka ter v skladu z določbami Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.