Jedro

Glede na to, da v obravnavani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost, se Delovno sodišče v Mariboru ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni krajevno pristojno za odločanje v tem individualnem delovnem sporu (I. točka izreka), ter da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v Celju (pravilno: Delovnemu sodišču v Celju) kot krajevno pristojnemu sodišču (II. točka izreka).

2.Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Smiselno uveljavlja kršitev pravil postopka, ki se nanašajo na krajevno pristojnost sodišča. Navaja, da dela nikoli ni opravljala na sedežu delodajalca, temveč ves čas pri toženi stranki v kavarni A. na naslovu B. To izhaja tudi iz priloženega elektronskega sporočila tožene stranke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ugotavlja, da je pritožba utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da okoliščine, ki jih tožnica navaja v tožbi, niso takšne, da bi utemeljevale krajevno pristojnost Delovnega sodišča v Mariboru. V pogodbi o zaposlitvi je kot kraj opravljanja dela določen sedež podjetja (tožene stranke), ki je v kraju C., pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena v kraju sedeža tožene stranke, prav tako iz navedb v tožbi ne izhaja, da bi se delo opravljalo na območju Delovnega sodišča v Mariboru.

6.ZPP, ki se skladno z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) uporablja tudi v individualnih delovnih sporih, v 22. členu določa, da se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Po uradni dolžnosti pa se sodišče lahko izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 22. člena ZPP). ZDSS-1 v 8. členu ureja krajevno pristojnost v individualnih delovnih sporih. Če je tožeča stranka delavec, je za odločanje krajevno pristojno poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje (prvi odstavek 8. člena ZDSS-1). V drugem odstavku 8. člena ZDSS-1 je določena izključna krajevna pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v individualnih delovnih sporih v zvezi s pravicami in obveznostmi iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja. Glede na to, da v obravnavani zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost, se Delovno sodišče v Mariboru ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje se v sklepu sicer sklicuje na prvi odstavek 22. člena ZPP, vendar pa se za krajevno nepristojno ni izreklo na ugovor tožene stranke, temveč nepravilno po uradni dolžnosti, še preden je tožbo vročalo v odgovor toženi stranki.

7.Vsled obrazloženemu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Zveza: