Jedro

Glede utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe sodišče odloča s sklepom o ugovoru. Glede na to, da upnik začasno varstvo dobi z izdajo sklepa o začasni odredbi, mora biti s formalnim sklepom zavarovanje namreč tudi razveljavljeno, zgolj izpolnitev pogojev za prenehanje začasne odredbe še ni dovolj.

Pri uporabi domneve resničnosti ugovornih trditev je treba upoštevati, ali je dejstva, ki nasprotujejo dolžnikovim v ugovoru, upnik navajal že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če dolžnik v ugovoru zanika dejstvo iz predloga, upnik pa na tak ugovor ne odgovori, je namreč očitno, da se z njim ne strinja, podvajanje istih navedb bi bilo nesmiselno. Domnevo je tako mogoče vzpostaviti zgolj za v ugovoru navedena nova dejstva, ne pa tudi za zanikanje tistih iz predloga.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: _"I. Ugovorom dolžnikov z dne 10. 3. 2022, 14. 3. 2022 in 28. 3. 2022 se ugodi, sklep o zavarovanju opr. št. Z 54/2022 z dne 28. 2. 2022 se razveljavi in predlog za zavarovanje z dne 28. 2. 2022 zavrne._ _II. Upnik mora_ _- dolžnikom št. 2. A. A., 3. B. B., 4. C. C., 7. D. D., 9. E. E., 13. F. F., 15. G. G. in 18. H. H. povrniti 283,85 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov,_ _- dolžniku št. 5. I. I. povrniti 30,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov,_ _- dolžnici št. 8. J. J. povrniti 146,40 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov ter_ _- dolžnikom št. 1. K. K., 6. L. L., 10. M. M., 11. N. N., 12. O. O., 14. P. d.o.o povrniti 30,00 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov,_ _v 8 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi naslednji dan po poteku roka za izpolnitev obveznosti do plačila."_

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik. Navaja, da je bil postopek pravnomočno ustavljen, izpodbijani sklep pa spet odpira zadevo. Ugovor je sodišče očitno pozabilo upniku poslati v izjavo. Zoper pravnomočne odločitve so dovoljena le izredna pravna sredstva, kar pa ugovor ni. Sklep zato posega v načelo pravne varnosti. Že zato je treba sklep razveljaviti. Upnik je predlog za zavarovanje umaknil, ker je istega dne opravil nujna vzdrževalna dela, čemur dolžniki na dan oprave del niso nasprotovali, zato gre za izpolnitev zahtevka. Glede na to, da je terjatev prenehala obstajati, dolžniki nimajo več pravnega interesa za vodenje predmetnega postopka. Sodišče je ugovore upniku vročalo s poštno pošiljko, čeprav bi jih moralo vročati elektronsko, poleg tega pa upnika ni pozvalo, da se o ugovorih izjavi - poziva v poštni pošiljki ni bilo. Zamenjava počenega stekla, ki varuje notranjost hiše pred zunanjimi vplivi, je zagotovo dejavnik, ki vpliva na samo uporabo nepremičnine, počeno steklo pa pomeni tudi nevarnost za zdravje prebivalcev hiše. Upnik ima tudi majhne otroke in je zato nevarnost še večja. Ne drži, da upnik nujnosti in nevarnosti, zaradi katere bi bilo treba okno zamenjati, ni izkazal. Podaja navedbe v zvezi z izpolnitvijo notifikacijske dolžnosti. SPZ upniku ne nalaga, da bi moral dolžnike obvestiti o nastanku povečane nevarnosti v noči iz 24. na 25. februar. Upnik je obširno pojasnil največjo stopnjo ogroženosti družinskih članov in obiskovalcev upnika, saj bo v primeru sesutja stekla porezana oseba v bližini, ali pa bo ta oseba v primeru hudega poka stekla ubita na mah. Navedel je tudi vrednosti pohištva, ki bo uničeno. Pojasnil je, kako vremenski vplivi vplivajo na bivanje v hiši, predvsem pa ima upnik zelo mlada otroka, ki jima je situacijo težko dopovedati in ju stalno nadzirati. Vse to je upnik pojasnil že v predlogu, zato enostavno ni jasno, kako je sodišče lahko prišlo do zaključka, da so njegove navedbe pavšalne in neutemeljene. Da je počeno steklo nevarno, je tudi splošno znano dejstvo, če je potrebno, pa upnik predlaga tudi izvedenca medicinske stroke. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo zaslišanja upnika, zaradi česar je sklep obremenjen z bistveno kršitvijo pravil postopka. Enako velja tudi glede premoženjske škode. Priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo so odgovorili 2., 3., 4., 7., 8., 9., 13., 15. in 18. dolžnik po pooblaščencih, ji nasprotovali in priglasili stroške odgovorov na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, – da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, – da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (1. do 3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ). Upnik pa ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 272. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZIZ). Veljavni ZIZ ureja le zavarovalne začasne odredbe, to je take, ki so potrebne, da se zagotovi možnost bodoče izvršbe. Naš pravni red pa na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS, Up-275/97 pozna tudi t. i. regulacijske začasne odredbe, ki v zakonu niso izrecno urejene. Ta vrsta začasnih odredb ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma zagotovitvi možnosti kasnejše izvršbe, temveč le začasni ureditvi spornega pravnega razmerja, z namenom, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode že med samim sodnim postopkom ter se s tem zagotovi, da morebitna kasnejša ugodilna sodba v korist upnika ne bi ostala brez pomena. Tudi pri regulacijskih začasnih odredbah mora tako upnik verjetno izkazati obstoj terjatve do dolžnika, hkrati pa tudi pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Ista pogoja, kot ju ZIZ izrecno določa za zavarovanje nedenarne terjatve, torej veljata tudi za izdajo regulacijske začasne odredbe.1 Pomen določbe, ki omogoča izdajo začasne odredbe zaradi preprečitve nasilja ali težko nadomestljive škode, namreč ni le v tem, da zagotovi možnost morebitne izvršbe, pač pa tudi v tem, da začasno uredi sporno pravno razmerje.2

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je dolžnikom prepovedalo vsakršno ravnanje, ki pomeni preprečitev izvedbe menjave panoramskega stekla na stavbi št. 1, k.o. X, ki se nahaja na nepremičnini z ID znakom parcela 2 na naslovu Ulica 1, L., s postavitvijo avtomatskega dvigala na nepremičnini z ID znakom parcela 3 ob celotni dolžini nepremičnine z ID znakom 2 ter dostopa izvajalcu del, od izdaje te odredbe, in sicer kot izvedbe nujnih del po 76. členu Stvarnopravnega zakonika. Za primer kršitve obveznosti iz 1. točke te začasne odredbe je bila dolžnikom izrečena denarna kazen za vsak primer nespoštovanja v višini 5.000,00 EUR. Dolžniki so zoper začasno odredbo vložili obravnavane ugovore.

8. Višje sodišče uvodoma pojasnjuje, da sicer niso utemeljeni pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje o ugovoru ne bi smelo odločati, ker je postopek zavarovanja s sklepom z dne 3. 3. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Ip 789/2022 že pravnomočno ustavljen. Ustavitev postopka zavarovanja se namreč nanaša le na opravo zavarovanja (z izrekanjem denarnih kazni), s tem pa ni bilo onemogočeno odločanje o ugovorih dolžnikov, temveč je nasprotno sodišče prve stopnje o ugovorih moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih postopek zavarovanja ni končan (primerjaj sklepa VSL II Ip 694/2017, III Ip 652/2017, sodba VSL I Cpg 647/2015). Postopek zavarovanja se v takšnem primeru konča šele potem, ko je pravnomočno odločeno o vseh pravnih sredstvih, ki so bila vložena (primerjaj odločbo Ustavnega sodišča št. Up-1273/07-11 z dne 22. 5. 2008, 10. točka obrazložitve), v nasprotnem primeru pa bi sodišče poseglo v pravico dolžnikov do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

9. Prav tako z izdajo sklepa o ustavitvi zavarovanja še ni bila razveljavljena v tem postopku izdana začasna odredba. Višje sodišče je v tej zadevi že v sklepu IV Ip 789/2022 pojasnilo, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za razveljavitev začasne odredbe na podlagi 43. člena ZIZ, temveč glede _utemeljenosti_ predloga za izdajo začasne odredbe odloča s sklepom o ugovoru. Glede na to, da upnik začasno varstvo dobi z izdajo sklepa o začasni odredbi, mora biti s formalnim sklepom zavarovanje namreč tudi razveljavljeno, zgolj izpolnitev pogojev za prenehanje začasne odredbe še ni dovolj.3 Ker imajo dolžniki tako pravni interes za razveljavitev izdane začasne odredbe (s prepovedjo dolžnikom), imajo tudi pravni interes za meritorno odločanje o njihovem ugovoru.

10. Kršitev pravil postopka po presoji višjega sodišča ne predstavlja situacija, ko sodišče pisanja, za katera so sicer izpolnjeni pogoji za vročanje po elektronski poti, naslovniku vroči osebno po pošti, nenazadnje že zato, ker se na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati tisti, ki sodno pisanje dejansko prejme (šesti odstavek 139. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz vročilnice pri dopisu z dne 7. 12. 2022 dalje izhaja, da je upnik prejel tudi dopis "vročitev ugovorov upniku", v katerem je določen rok 8 dni za odgovor in opozorilo po prvem odstavku 58. člena ZIZ. Konkretnejših navedb zoper vročilnico upnik ni podal. 11. Ne glede na do sedaj povedano, pa je upnikova pritožba utemeljena. Postopek odločanja o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi je kontradiktoren postopek, v katerem sodelujeta obe stranki.4 V ugovoru mora tako dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ter predlagati dokaze (53. člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ). Dokazovanje pa obsega vsa dejstva, ki so pomembna za odločbo (213. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če sodišče meni, da predlagani dokazi niso pomembni za odločbo, njihovo izvedbo zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik mora že v predlogu za zavarovanje podati vse dejanske navedbe in dokaze, s katerimi utemeljuje izdajo sklepa o zavarovanju, te navedbe in dokaze pa mora sodišče, če so pravno pomembni, upoštevati tudi v ugovornem postopku.

12. Upnik utemeljeno uveljavlja, da njegove navedbe v zvezi z izkazovanjem nevarnosti za nastanek nenadomestljive škode niso bile pavšalne, ter jih tudi pravilno povzema. Navedene so namreč v točkah III. in IV. predloga, na 4 straneh, so konkretne, in se primarno niti ne nanašajo na premoženjsko škodo, temveč upnik uveljavlja škodo za zdravje in življenje njega, njegovih majhnih otrok in naključnih mimoidočih. V zvezi s trditvami je upnik med drugim predlagal izvedbo dokazov z zaslišanji, fotografije počenega stekla in izpis vremenskih podatkov. V zvezi s temi trditvami in dokazi je v sklepu o začasni odredbi sodišče prve stopnje zapisalo, da bi čakanje na pravnomočen zaključek pravdnega postopka lahko povzročilo nastanek nenadomestljive škode, predvsem škode za življenje in zdravje upnika in njegove družine, saj iz priloženih fotografij izhaja, da je steklo počeno po vsej višini, da se na spodnjem delu kruši in še dodatno poka, zato glede na trenutne vremenske razmere (temperaturne razlike, močni sunki vetra) obstaja realna in velika verjetnost, da se bo steklo sesulo. V izpodbijanem sklepu pa je sodišče sedaj povsem nasprotno in nerazumno zaključilo, da gre za pavšalne navedbe, kar je povsem neutemeljeno, in se do njih niti ni opredelilo. Prav tako, kot utemeljeno uveljavlja upnik, ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem upnika (niti ni pojasnilo, zakaj predlaganega dokaza ni izvedlo). Pojasnjeno predstavlja kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

13. Kot drugi razlog za ugoditev ugovoru sodišče navede še, da upnik na ugovor dolžnikov ni odgovoril, vendar pri tem ne pojasni, katere pravno pomembne navedbe iz obsežnih ugovorov dolžnikov v taki situaciji privedejo do ugoditve ugovoru. Ob tem višje sodišče poudarja, da je kot resnične možno šteti le dejanske navedbe iz ugovora, ne pa tudi iz teh dejstev izhajajočih zatrjevanih pravnih posledic in pravne presoje o izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe ali izvršljivosti sklepa (notifikacija dolžnikov primeroma ni pogoj niti za presojo verjetnosti nastanka terjatve niti za nastanek nenadomestljive škode, temveč je pomembno kvečjemu glede utemeljenosti naložitve stroškov predloga za izdajo začasne odredbe dolžnikom, montaža stekla med samo gradnjo ne terja nujno enakih pogojev, kot zamenjava na že zgrajeni nepremičnini, mraz ni edina s strani upnika zatrjevana nenadomestljiva škoda...). Sklep je v tem delu tako obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. Razen tega pa je pri uporabi domneve treba upoštevati, ali je dejstva, ki nasprotujejo dolžnikovim v ugovoru, upnik navajal že v predlogu za izdajo začasne odredbe. Če dolžnik v ugovoru zanika dejstvo iz predloga, upnik pa na tak ugovor ne odgovori, je namreč očitno, da se z njim ne strinja, podvajanje istih navedb bi bilo nesmiselno. Domnevo je tako mogoče vzpostaviti zgolj za v ugovoru nova dejstva, ne pa tudi zanikanje tistih iz predloga.5

14. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj ponovno odloči o ugovorih dolžnikov ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč, svoj sklep pa ustrezno obrazloži. Ker je bilo pritožbi treba ugoditi že iz navedenih razlogov, se do ostalih pritožbenih navedb višje sodišče ni opredeljevalo.

15. Odločitev o pritožbenih stroških je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

1 Pogorelčnik N., Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, GV Založba 2017, str. 111 in 112, odločba Ustavnega sodišča RS, Up-275/97 z dne 16. 7. 1998. 2 Odločba Ustavnega sodišča, Up-275/97, 6. točka razlogov. 3 Pogorelčnik N., navedeno delo, str. 283, tako tudi sklep VSL I Cpg 53/2008. 4 Glej v M. Šipec in ostali, Začasne odredbe v civilnih sodnih postopkih, postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči, upravnimi sodišči, ustavnim sodiščem ter v upravnem postopku, stran 250. 5 Pogorelčnik N., navedeno delo, str. 296, glej tudi v opombi 1132 citirano sodno prakso.